Napoved ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača dosegla 1.000 evrov neto, je naletela na precejšen odpor delodajalskih organizacij. Nad predlaganim ukrepom pa ni navdušen niti predsednik vlade Robert Golob.
Minimalna plača se v Sloveniji praviloma usklajuje enkrat letno, in sicer najmanj v skladu z inflacijo. Leta 2021 je bruto minimalna plača nekoliko presegla tisoč evrov, po petih letih pa bi to mejo po novem dosegel neto znesek. Medtem se življenjski stroški vztrajno povečujejo – dražja so živila, vrtci, komunalne storitve, energenti, ogrevanje in gorivo.
Od izbruha pandemije se stroški iz leta v leto močno zvišujejo, rasti plač pa temu trendu ne sledijo. To je še posebej izrazito v regijah z nižjo gospodarsko razvitostjo, kot je spodnjepodravska. Podatki ministrstva za delo kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov.
Največje zvišanje do zdaj
Če bo sprejet ministrov predlog, bi se minimalna neto plača po novem letu povečala za približno 80 evrov. Za primerjavo: zadnje zvišanje je znašalo 50 evrov bruto. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je takšen dvig pretiran.
V zbornici opozarjajo, da so Evropska komisija in države evroobmočja Slovenijo že posvarile pred morebitnim neskladjem proračuna za leto 2026 s fiskalnimi pravili EU. Po njihovem mnenju bi tako izrazito zvišanje minimalne plače dodatno obremenilo javne finance. Menijo, da je 16-odstotno zvišanje neutemeljeno in presega zmožnosti gospodarstva.
Ob tem poudarjajo, da podpirajo pravično plačilo zaposlenih ter nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost, in se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih dobrin. Vendar so pričakovali predlog zvišanja v razponu med 2,5 in 5,7 odstotka. Tako visok dvig, kot ga predlaga minister, bi po njihovem lahko dodatno obremenil podjetja z že tako zahtevnim poslovanjem in ogrozil delovna mesta.
Na GZS še izpostavljajo, da je vlada v zadnjih treh letih z uvedbo novih davkov in prispevkov ter odpravo nekaterih davčnih olajšav najbolj prizadela prav prejemnike minimalne plače. Po njihovih izračunih so ti v tem obdobju izgubili približno 2.100 evrov dohodkov oziroma okoli 700 evrov letno. Delež davkov in prispevkov se je pod Golobovo vlado po podatkih zbornice zvišal za 3,2 odstotne točke – s 37,2 na 40,4 odstotka.
