Medtem ko se rezultati volitev še dokončno razjasnjujejo, se v političnem zakulisju že odvijajo intenzivni pogovori in taktična usklajevanja o oblikovanju prihodnje koalicije.
Volitve niso dale jasnega zmagovalca, ki bi lahko skupaj z naravnimi partnerji nemudoma prevzel oblast. Zato so pogajanja med strankami pričakovano zapletena, saj so stališča voditeljev trenutno precej oddaljena in težko uskladljiva.
Pomemben korak pri oblikovanju nove vlade bodo posvetovanja pri predsednici republike, kjer se bo srečala z vsemi parlamentarnimi skupinami. Čeprav običajno priložnost za sestavo vlade najprej dobi relativni zmagovalec volitev, to ni ustavna obveznost. Mandatar namreč postane tisti, ki predsednici uspe prepričljivo dokazati, da lahko v Državnem zboru zbere najmanj 46 glasov.
Predsednica mora svojega kandidata predlagati najpozneje v 30 dneh po konstituiranju parlamenta. Pri tem ima vsak poslanec pomembno vlogo, saj nobena politična opcija nima zagotovljene večine.
Če prvi predlagani kandidat ne dobi zadostne podpore, se postopek nadaljuje v drugi krog. Takrat lahko kandidata poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Tudi v tem primeru mora kandidat na tajnem glasovanju doseči absolutno večino vseh poslancev.
Če dogovor še vedno ni mogoč, sledi tretji krog, v katerem za izvolitev predsednika vlade zadostuje že navadna večina prisotnih poslancev.
Najbolj neugoden razplet nastopi, če tudi po tretjem glasovanju mandatar ni izbran. V takem primeru predsednica republike razpusti Državni zbor, država pa se mora pripraviti na predčasne parlamentarne volitve.
