Državni zbor je sprejel sklep, da o interventnem zakonu za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobudo za referendum so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, ki so zbrali več kot 47.000 podpisov, vendar je v parlamentarni razpravi prevladalo stališče, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni dopusten. Za sklep je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 35.
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, prinaša več davčnih in socialnih sprememb. Med drugim predvideva nižjo obdavčitev najemnin, uvedbo socialne kapice, nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov. Vključuje tudi odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike.
Predlagatelji zakona so poudarili, da gre za nujne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in večjo konkurenčnost Slovenije. Po njihovem mnenju zakon razbremenjuje delo, spodbuja zaposlovanje in odpravlja nekatere škodljive ukrepe prejšnje vlade. Poslanec Janez Cigler Kralj je opozoril, da ustava prepoveduje referendum o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve, interventni zakon pa to področje ureja v več kot polovici členov.
Drugačnega mnenja so bili v poslanskih skupinah SD, Levica, Vesna in Svoboda, kjer so opozarjali na nevarnost za javne finance in ocenili, da gre pri preprečitvi referenduma za zlorabo ustave. Po njihovih navedbah bi zakon lahko povečal proračunski primanjkljaj, referendum pa bi moral biti pri tako pomembnih vprašanjih omogočen.
Sindikati so po glasovanju napovedali pobudo za ustavno presojo sklepa državnega zbora. Prepričani so, da zakon posega na številna področja, ki vplivajo na vse državljane, zato bi morali imeti možnost neposrednega odločanja na referendumu.
