Močna neurja, ki so med 9. in 11. junijem zajela predvsem severni del Slovenije, so za seboj pustila več deset milijonov evrov škode. Vlada je potrdila končno oceno, po kateri neposredna škoda na stvareh znaša 46,04 milijona evrov. Ker je s tem presežen zakonsko določen prag, bo mogoče za odpravljanje posledic uporabiti tudi sredstva državnega proračuna.
Neurja so spremljali obilen dež, močan veter, toča, poplave in zemeljski plazovi, posledice pa so beležili v občinah na Gorenjskem, Koroškem, v ljubljanski, podravski in pomurski regiji ter na območju vzhodne in zahodne Štajerske.
Največ škode je nastalo na gradbeno-inženirskih objektih, kjer je ocenjena na 22,26 milijona evrov. Poškodbe na stavbah so ocenjene na 12,87 milijona evrov, škoda na vodotokih pa na 6,41 milijona evrov. Na gozdnih cestah je nastalo za 1,09 milijona evrov škode, v gozdovih pa za nekaj manj kot 854.000 evrov.
Posledice neurij so občutili tudi v kmetijstvu in prometni infrastrukturi. Škoda na kmetijskih zemljiščih je ocenjena na okoli 600.000 evrov, na državnih cestah na 551.000 evrov, v parkih pa na približno 485.000 evrov. V gospodarstvu je bilo za dobrih 435.000 evrov škode, na kulturni dediščini za okoli 425.000 evrov, vrednost popolnoma uničenih objektov pa je ocenjena na nekaj več kot 62.000 evrov.
Skupna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2026, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za državno pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojna ministrstva bodo zato pripravila program sanacije in odprave nastale škode.
Med huje prizadetimi območji so bile Žetale, kjer so težave povzročale predvsem poplave in zemeljski plazovi. V občinah Komenda in Cerklje na Gorenjskem je močan veter odkrival strehe, podiral drevesa ter povzročil precej škode tudi na kmetijskih površinah.
