Približno 10.000 kmetov, med njimi tudi 70 iz Slovenije, je pred vrhom EU v Bruslju s traktorji zavzelo ulice mesta. Evropsko komisarko Ursulo von der Leyen so pozvali, naj ne podpiše prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem. Poleg tega nasprotujejo zmanjšanju kmetijskih sredstev v okviru predloga novega večletnega finančnega okvira EU ter opozarjajo na preobsežno administracijo, s katero se kmetje vsakodnevno srečujejo.
Pakt med EU in Mercosurjem bi ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in EU omogočil lažji izvoz avtomobilov, strojev, vin ter žganih pijač v Latinsko Ameriko. Kmetje pa se bojijo, da bi sporazum prav tako olajšal uvoz govedine, sladkorja, riža, medu in soje, ki jih pridelujejo manj regulirani južnoameriški proizvajalci. Sporazum pokriva območje z okoli 780 milijoni prebivalcev in zajema približno četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda.
Sporazum, ki bi v 15 letih odpravil carine na skoraj vse izdelke, s katerimi bi EU in pet držav Mercosurja – Brazilija, Argentina, Urugvaj, Paragvaj in Bolivija – trgovale, se sooča z naraščajočim odporom. Pogajanja o tem, ali sporazum podpisati ali ne, med državami članicami še potekajo. Francija je v zadnjih dneh pozivu k odlogu podpisa pridružila Italija, nasprotuje pa mu tudi Madžarska. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je kot članica organizacije skupaj z zadružno zvezo prevzela koordinacijo slovenskih nevladnih kmečkih organizacij, katerih člani so sodelovali na protestih. Poleg omenjenih organizacij so protest podprli tudi Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine in Kmečka iniciativa.
Kmete skrbi tudi kakovost hrane, ki bo prihajala iz uvoza v EU. Podgoršek je opozoril, da se je pred skoraj desetimi leti pri uvozu mesa iz Brazilije zgodilo, da je na svetovno tržišče prišlo meso, ki je bilo skoraj neuporabno, a so mu s kemikalijami spremenili barvo, okus in vonj ter ponaredili dokumentacijo. Branko Tomažič, predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Bruslju izpostavil, da bi to lahko ogrozilo prehransko varnost in samooskrbo Slovenije in EU. Poudaril je, da si slovenski in evropski potrošniki zaslužijo zagotovljeno prehransko varnost.
Po mnenju premierja Roberta Goloba mora prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur vsebovati ustrezne varovalke, ki zagotavljajo, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete, enaka tudi za uvožene izdelke. Ob tem je poudaril, da se slovenskim kmetom v primeru takih zaščitnih ukrepov ni treba bati. Golob je prepričan, da bo mogoče uskladiti interese obeh strani, če bodo v sporazumu v celoti uveljavljene t. i. zrcalne varovalke. To pomeni, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete in industrijo, enaka tudi za izdelke, uvožene iz Južne Amerike. Če bo sporazum vključeval te varovalke, kar po Golobovem prepričanju bo, bo njegov podpis podprla tudi Slovenija, hkrati pa slovenskim kmetom ne bo treba skrbeti zaradi nelojalne konkurence.
