V zbornici so pripravili analizo učinkov sprememb zakona, ki je pokazala, da skoraj polovica podjetij v primeru sprejetja sprememb najavlja selitev proizvodnje v tujino.
Anketa je še pokazala, da okoli 95 odstotkov delavcev, napotenih v tujino, ni pripravljenih delati v tujini za 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, čeprav bi se jim povišali prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Ob tem na zbornici poudarjajo, da omenjeni zakon neposredno vpliva na okoli 40.000 delavcev, ki so zaposleni v podjetjih z velikim prispevkom v slovensko gospodarstvo.
V zbornici so naredili tudi raziskavo med podjetij, kako oni vidijo spremembo zakonodaje.
V zbornici so ob analizi razmer pripravili tudi predloge rešitev, ki ne bi povzročile po njihovem mnenju težko popravljivih negativnih učinkov na slovenski BDP. Zglede pa so iskali tudi v tujini.
Soglasje za zakon, ki bo začel veljati leta 2024, so sicer decembra dali tudi socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu (ESS), a ob pogoju, da bodo negativni učinki tega zakona, ki jih bodo deležni tako delavci kot podjetja, kompenzirani z ustreznimi spremembami v davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
