Upravni odbor Prešernovega sklada vsako leto razglasi prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke 3. decembra, na Ta veseli dan, ko v počastitev Prešernovega rojstnega dne številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji odprejo svoja vrata. Slovesna podelitev priznanj je nato 7. februarja, na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega in državnega praznika, ko obeležujemo obletnico smrti slovenskega pesnika.
Kdo so letošnji prejemniki Prešernove nagrade?
Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 so prejeli naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Odlomek iz slavnostnega govora predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Predsednik Upravnega odbora Prešernovega dr. Jožef Muhovič je v svojem slavnostnem govoru ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma med drugim povedal:
Minister Dr. Vasko Simoniti je s predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožefom Muhovičem v Cankarjevem domu sprejel letošnje nagrajence. @cankarjevdom #kultura #praznik#nagrajenci pic.twitter.com/JORDO41WIi
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) February 7, 2022
“Živimo v zahtevnem času, ki zabija med telesa razdaljo, med duše nezaupanje in med življenja smrt. In sprašujemo se, kako vse to z našimi omejenimi močmi obrniti na bolje. V tem tesnobnem preudarjanju mi prihaja na misel drža dirigenta Leonarda Bernsteina. Ko je slišal za nasilno smrt predsednika Johna Kennedyja, ki je takrat šokirala svetovno javnost, se je prizadeto odzval z besedami: ‘Mi bomo na nasilje odgovorili tako, da bomo muzicirali intenzivneje, lepše, bolj predano kot kdaj koli prej’. Skromna, na videz kar preskromna drža. Ker pa na nasilje odgovarja z večjo ustvarjalnostjo in želi z ljudmi deliti njene najbolj intenzivne, najlepše in najbolj predane rezultate, svet zaradi nje kljub nasilju in sencam, ki ne izginejo, postaja za odtenek svetlejši in bolj človeški. Nalezljivo bolj človeški. To pa ni malo.
Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo osmišljujočo, presegajočo in katarzično navzočnostjo. Saj je, kot pravi veliki slikar, umetnost ‘namenjena spoznanju, ne zabavi, poveličevanju ali igri’.”
Slavnostni govor dr. Muhoviča je v celoti objavljen v almanahu Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2022.
