Poslanci državnega zbora bodo kmalu obravnavali predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada sprejela na zadnji seji. Zakon so napovedovali že pred več kot letom dni, njegovo oblikovanje pa je trajalo približno dve leti. Gre za zakon, ki ga strokovna javnost pričakuje že desetletja, saj naj bi uredil področje, ki je trenutno prepuščeno trgu in samostojni presoji ljudi, ki iščejo pomoč pri psihoterapevtih. Poklic psihoterapevta ni uradno opredeljen, na trgu pa so med ponudniki tako klinični psihologi in psihiatri kot tudi tisti, ki so zaključili zasebne šole ali teološke fakultete s programom družinske terapije, pa tudi samooklicani strokovnjaki.
Vlada trdi, da bo zakon povečal dostopnost do psihoterapije, saj jo bo uvrstil med zdravstvene dejavnosti, s čimer bo kakovost storitev višja. Psihoterapija bo tako financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je bilo že prej omogočeno pri obravnavi pri kliničnem psihologu ali psihiatru. Predlog zakona uvaja tudi novo zbornico, ki bo podeljevala licence psihoterapevtom.
Predlog zakona vključuje različne psihoterapevtske pristope, kot so družinska psihoterapija, eksistencialna terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, logoterapija, psihoanaliza in skupinska analiza. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da so pristopi izbrani na podlagi znanstvenih kriterijev, saj so pregledali vse pristope, ki jih vključuje Evropska zveza za psihoterapijo, in v zakon vključili tiste, ki imajo znanstveno podlago.
Klinična psihologinja Andreja Mikuž je na novinarski konferenci opozorila na pomanjkljivosti zakona. Mikuž, ki deluje v ljubljanskem zdravstvenem domu in NIJZ, že dlje časa izpostavlja, da je zakon slabo pripravljen. Opozarja, da Evropska zveza za psihoterapijo ni ustrezno strokovno telo, saj je bila ustanovljena s strani Univerze Sigmunda Freuda, ki v Sloveniji ni akreditirana kot visokošolska ustanova, ampak gre za zasebni zavod. Mikuž še navaja, da sta Evropska zveza psihiatrov in Evropska zveza psihologov Evropsko zvezo za psihoterapijo označili za nestrokovno telo, ki zastopa zasebne interese. Nekateri pristopi, ki jih predlaga ta zveza, so po njenem mnenju psevdoznanstveni. Dodala je, da le peščica teh pristopov izpolnjuje kriterije dokazano učinkovitih terapij, ki bi jih lahko uporabili pri zdravljenju duševnih motenj.
Poleg tega pa strokovno javnost skrbi umik vedenjsko-kognitivne terapije iz seznama priznanih terapij v predlogu zakona, čeprav je ta terapija najbolj podprta z znanstvenimi dokazi in je terapija prvega izbora za številne paciente, vključno z ljudmi, ki trpijo zaradi paničnih napadov ali anksioznosti.
Mikuž je izrazila tudi zaskrbljenost, da je ministrstvo pripravljalo zakon brez sodelovanja strokovnih združenj psihologov in psihiatrov ter da ni bilo upoštevano mnenje Razširjenih strokovnih kolegijev za psihiatrijo, klinično psihologijo in pedopsihiatrijo, ki so najvišja strokovna posvetovalna telesa ministra.
