V 73. letu starosti se je po dolgotrajni bolezni poslovila Anita Ogulin, izjemna humanitarka, ki je veljala za simbol srčnosti, nesebičnosti in dobrodelnosti. Njeno življenje je bilo posvečeno pomoči drugim, saj je številnim v stiski ponudila podporo in tisočem otrokom omogočila boljšo prihodnost. Za svoje humanitarno delo je prejela številne nagrade in priznanja, letos pa tudi državno odlikovanje zlati red za zasluge. Dolga leta je bila predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, ki se je letos v njeno čast preimenovala v Zvezo Anita Ogulin in ZPM.
Anita Ogulin je bila neomajna borka za pravice in boljše življenje tistih, ki tega sami niso zmogli. Pred dvema letoma je prejela diagnozo kronične levkemije in mnogoceličnega limfoma B. 16. julija je mirno preminila, a njeno ime in poslanstvo bosta živela naprej.
Ogulinova je odraščala v skromni družini; njena mama je bila slabovidna, oče pa slep, kar ji je že od mladosti razvijalo sočutje in empatijo. Večkrat je omenila, da je bilo njeno otroštvo težko. Njena družina, ki je bila tudi rejniška, je sprejemala otroke brez doma ali brez ljubeče družine.
Preden se je popolnoma posvetila humanitarnemu delu, je opravljala različne poklice, vključno s kmetovanjem in tajniškimi ter referentskimi nalogami, po izobrazbi pa je bila novinarka. Svoje vrednote in izkušnje je prenesla v humanitarno delo, ko je postala sekretarka, kasneje pa predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste-Polje. Zadnja leta je bila invalidsko upokojena, vendar je v organizaciji, ki se je aprila letos preimenovala v Zvezo Anita Ogulin in ZPM, še naprej delovala kot prostovoljka.
Vse življenje se je zavzemala za pravice in odgovornosti otrok. Vedno je pozivala k odgovornemu starševstvu in si prizadevala za prijazno, solidarno, strpno in odprto družbo. Kot mati dveh otrok in babica dveh vnukov je vse otroke videla kot svoje, še posebej tiste v stiski. Bila je eden najbolj prepoznanih obrazov Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in pomembno vplivala na delovanje te organizacije. Vseslovenske projekte pomoči otrokom, mladim in družinam je uresničevala prek Zveze Anita Ogulin in ZPM.
Ustanovila je Fundacijo predsednika Republike Slovenije Pustimo jim sanje, bila mentorica na otroških parlamentih, vzgojiteljica, pedagoška vodja na letovanjih, taborih in izletih. Prav tako je ustanovila Štipendijski sklad za revne otroke pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, s čimer je omogočila izobraževanje številnim otrokom iz finančno šibkih družin.
Med številnimi priznanji, ki jih je prejela, so naziv Slovenka leta po izboru Nedeljskega dnevnika, častna meščanka Ljubljane, Delova osebnost leta, ime leta Vala 202 ter kip častne Slovenke za vse čase. Leta 2012 ji je tedanji predsednik republike dr. Danilo Türk podelil odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije.
Njene besede, “Ne znam in ne zmorem živeti drugače. Skozi celotno življenje sem vrata svojega doma odprla vsem, ki so potrebovali streho nad glavo ali pomoč,” so svetel vzor vsaki družbi in skupnosti, ki si prizadeva biti boljša, so zapisali v Uradu predsednice republike ob letošnji podelitvi zlatega reda za zasluge.
Od nje se na socialnih omrežjih poslavljajo številke Slovenke in Slovenci, z ganljivim zapisom pa se je od največje slovenske humanitarke poslovila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob tem zapisala “Redki so posamezniki, ki se dotaknejo tolikšnega števila src, kot se jih je draga Anita. Vest o njeni smrti me je globoko prizadela. Njena prisotnost je pustila neizbrisen pečat v življenju množice ljudi, ki so jo poznali, neštetih pa se je dotaknila njena pomoč. Sočutno srce, prijaznost in predanost podpori ranljivim so navdihovali mnoge in njeno delo bo za vedno ostalo del našega spomina.”
