Stanovalci domov za starejše, ki želijo biti s 1. decembrom vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in so že podali soglasje za prehod v novi sistem, imajo še danes možnost podpisati osebni načrt oskrbe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pojasnili, da si v zadnjih dneh intenzivno prizadevajo, da bi podpis pridobili tudi od tistih, ki tega do zdaj še niso storili.
Natančnega števila stanovalcev brez podpisanega načrta na ministrstvu niso navedli, poudarjajo pa, da sproti odpravljajo administrativne in druge ovire, ki so podpis zavirale. »Naš cilj je, da osebni načrt oskrbe podpišejo vsi,» je povedala Ana Mravlje z ministrstva.
Za stanovalce, ki bodo ostali v obstoječem sistemu po zakonu o socialnem varstvu oziroma ne bodo vključeni v dolgotrajno oskrbo, se bodo stroški z 1. decembrom zvišali. Razlog je ukinitev državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra, ki so se posledično prelili v višje cene. Po navedbah ministrstva se podražitve gibljejo med 20 in 30 odstotki.
Osebni načrt oskrbe opredeljuje, katero obliko pravic iz dolgotrajne oskrbe bo posameznik uveljavljal. Gre za pogodbeno razmerje med upravičencem in izvajalcem, s katerim se ta zaveže k zagotavljanju storitev v obsegu dodeljene kategorije dolgotrajne oskrbe, kot to določa zakon.
Stanovalci, vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, bodo od 1. decembra naprej – položnice za ta mesec bodo prejeli januarja – poravnavali le stroške nastanitve in prehrane, ne pa več tudi oskrbe. Skupni znesek za nastanitev in prehrano je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki leta 2025 znaša 782 evrov. Ta omejitev velja za standardno namestitev, torej dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij. Stroški oskrbe se bodo krili iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bo znesek za nastanitev in prehrano v standardni namestitvi bistveno nižji kot doslej, in sicer v povprečju od 200 do 800 evrov na mesec.
Da bi bil prehod v novi sistem čim bolj nemoten, je državni zbor novembra na predlog vlade sprejel poseben zakon, ki je postopek prevedb poenotil in centraliziral. Vse prehode vodi Center za socialno delo Ljubljana. Domovi so novembra zbirali soglasja stanovalcev, decembra pa pripravljali osebne načrte oskrbe, ki jih stanovalci podpisujejo ob pomoči strokovnih delavcev.
Najobsežnejša faza izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023 se je začela 1. decembra, ko so začele veljati pravice do dolgotrajne oskrbe v institucionalnem varstvu. Na ministrstvu so pred tem napovedali, da naj bi bilo do konca leta v novi sistem vključenih približno 20.000 stanovalcev domov za starejše. Pogoj za to sta bila oddano soglasje do konca novembra in podpis osebnega načrta oskrbe do konca decembra.
Zakon o dolgotrajni oskrbi se sicer uvaja postopno. Prva pravica, ki se je začela izvajati, je bila pravica do oskrbovalca družinskega člana, in sicer s 1. januarjem 2024. Sledila je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se uporablja od 1. julija. Takrat so začeli tudi pobirati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od delodajalcev, zaposlenih in upokojencev.
