Na spletnem portalu za državljanske pobude se je pojavil predlog, ki se nanaša na pomoč pri evtanaziji. Pobudnik izpostavlja, da je lani propadel zakon o pomoči pri končanju življenja, ter meni, da bodo zaradi nasprotovanja posameznikov, na katere zakon ne bi imel neposrednega vpliva, nekateri ljudje še naprej prisiljeni umirati v bolečinah.
Ker ocenjuje, da je možnost sprejetja takšne zakonodaje majhna, predlaga uporabo rešitev, ki jih omogočajo druge države. Vladi zato predlaga ustanovitev podjetja ali institucije, ki bi posredovala med osebami, ki želijo evtanazijo, in organizacijami v državah, kjer je ta dovoljena.
Po njegovem mnenju bi bilo mogoče stroške postopka kriti iz zdravstvenega zavarovanja, kar bi slovenskim državljanom omogočilo dostop do evtanazije brez spremembe domače zakonodaje. Kot primer države, kjer je takšna praksa dovoljena, navaja Švico.
Na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije so odgovorili, da ustanovitev državne institucije za posredovanje pri evtanaziji v tujini ter financiranje teh storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ni izvedljivo, saj evtanazija v Sloveniji ni dovoljena.
Pojasnili so tudi, da je Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije, a je bil nato zavrnjen na referendumu, urejal izključno pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in ne dejanj, s katerimi bi druga oseba povzročila smrt.
Postopek, predviden v tem zakonu, bi se izvajal izključno v okviru slovenskega zdravstvenega sistema, ob sodelovanju domačih zdravstvenih strokovnjakov in pristojne komisije, zato izvedba v tujini ne bi bila mogoča.
Ministrstvo je sklenilo, da ustanovitev institucije, katere namen bi bil omogočanje ali posredovanje pri takšnih postopkih, ni mogoča, saj slovenski pravni red ne priznava niti pomoči pri prostovoljnem končanju življenja niti evtanazije.
