To je model robota po imenu Pepper, ki zna prebrati primarna človeška čustva in se temu primerno obnašati in odzvati. Zasnovalo ga je podjetje SoftBank Robotics, z namenom, da bi služil kot humanoidni spremljevalec, ki lahko komunicira na naraven in intuitiven način.
Humanoidni robot je plod sodelovanja mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Filozofske fakultete in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Psihologi, ki so del skupine so ji nadeli ime Frida, ki bo pol dvoletnem razvoju kmalu postala prvi humanoidni robot za podporo pri bolnišnični oskrbi.

Robot se bo v mesecu maju pridružil ekipi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, avtorji projekta bodo ob tem raziskovali, kako dejansko lahko umestiš takšnega humanoidnega robota v okolje bolnišnice, ki je kompleksno, dinamično okolje z veliko ovirami.

Ob tem vodja projekta poudarja, da robot ne nadomešča dela medicinskih sester. Torej ne nadomešča človeškega kontakta, ampak želi obogatiti interakcijo, ki je danes morda zaradi pomanjkanja osebja drugačna, kot je bila ta na primer pred 20 leti. Nekateri razvoj humanoidnih robotov ocenjujejo kot enega največih problemov sodobne znanosti. Humanoidni roboti so namreč potencialno uporabni kot človekovi sodelavci in partnerji, ter tako prispevajo k reševanju različnih težav današnjega časa. Ob tem pa opozarjajo, da bodo v namen sodelovanja s človekom uspešni le, če bodo znali opravljati mnogo različnih nalog in se sporazumevati z ljudmi na naraven način.

Maja bo Frida vključena v dve študiji, in sicer na oddelku za žilno kirurgijo in na oddelku za torakalno kirurgijo UKC Maribor. V prvi študiji bo skupaj z zdravnikom na viziti hodila od pacienta do pacienta in nudila osebju na svojem ekranu podatke o pacientu. V drugi se bo posvečala bolnikom, se z njimi pogovarjala, jih spraševala o počutju, zbirala informacije, pomagala pa tudi pri razgibavanju bolnikov in jih vodila pri predihavanju. Razvoj Fride je del mednarodnega projekta Obzorje 2020, ki je okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije.

Prejšnji članekV ptujski bolnišnici so poslovali s presežkom
Naslednji članekGradnja tretjega pasu avtoceste ali gradnja upravnega centra izven Ljubljane?