Iztekajoče se financiranje iz programskega obdobja 2014-2020 nakazuje, da je bilo za Vzhodno Slovenijo v okviru mehanizma dogovori za razvoj regij na voljo dobrih 328 milijonov evrov, za Zahodno Slovenijo pa 149 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Kljub več vloženim milijonom v vzhod države pa slednji po razvoju še vedno močno zaostaja za zahodom.
Razkorak v razvitosti med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se stalno povečuje in namesto da bi se vzhod zahodu približeval, se od njega še bolj oddaljuje. Predstavniki vlade na čelu z ministrom brez resorja, pristojnim za evropsko kohezijsko politiko
Zvonetom Černačem pojasnjujejo, da več evropskih sredstev ni bilo nikoli na voljo, a bodo znatni evropski milijoni le zmanjšali razlike med razvitim zahodom in zaostalim vzhodom?
Predsednik razvojnega sveta Vzhodne kohezijske regije, sicer tudi župan mariborske občine Saša Arsenovič je opozoril predvsem na finančno podhranjenost številnih lokalnih entitet. Prednjačijo predvsem večja urbana središča, katera se soočajo s državnim (ne)financiranjem zakonskih nalog.
Vzhodni koheziji bo v prihajajoči finančni perspektivi na voljo rekorda kohezijska sredstva, a slednja predstavljajo zgolj obliž na kronično podfinanciranost in kasnejšo centralizacijo države. Kaj storiti v prihodnje drugače? Arsenovič je apeliral tudi na državne odločevalce, naj v prihodnje uredijo pravne podlage za preselitev državnih institucij izven prestolnice. Navedel je primere uglednih tujih držav, kjer imajo razen ministrstev vse strateške državne firme sedeže izven glavnega mesta. Zavzema pa se tudi za ustanovitev večjega upravnega centra izven Ljubljane.
