Za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji bo treba po oceni predsednika vlade Roberta Goloba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi.
A gospodarstveniki so pričakovali več. Gospodarska zbornica Slovenije je predstavila dvanajst nujnih ukrepov, med katerimi so ključni trije: takojšnja uvedba kapice na ceno energentov, uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest.
Šimonka je poudaril, da že dejal, da od lanskega oktobra naslavljala na Vlado potrebo po ukrepanju, Evropska komisija pa je maja obljubljala kapico. Tako je ključen takojšen poseg na trg z energenti ter strukturna reforma tega trga. Po njegovo kriza na energetskem trgu ni nastala z vojno v Ukrajini, temveč mnogo prej – z ne dovolj premišljenimi modeli, prenagljenimi odločitvami posameznih vlad o zaprtju termoelektrarn, nukleark in ostalimi ukrepi.
V primeru, da tega ne zagotovijo bodo posledice uničujoče. Slovensko gospodarstvo bo utrpelo tako hud4e posledice, ki jih državne subvencije ne bodo mogle rešiti.
Po njegovem bo treba odpraviti tudi nesmiselno trgovanje z emisijskimi kuponi in ga nadomestiti z direktnimi prispevki v podnebne sklade, saj siromašijo finančno moč podjetij za vlaganja v zeleno preobrazbo, po drugi strani pa polnijo žepe finančnim skladom in špekulantom.