Mariborski mestni svet je z večinsko podporo s četrtkove seje umaknil točko o odločanju glede predloga mestne uprave za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji objekta za energijsko predelavo odpadkov v Mariboru, ki je bil načrtovan za 21. junij. Pretehtalo je stališče, da bi bil tak korak preuranjen, ker o projektu sežigalnice še ni na voljo dovolj informacij.
Umik te točke je predlagala predstavnica Levice Tatjana Frangež, ki je poudarila, da sama referendumu o tej temi ne nasprotuje, vendar meni, da je predlagano referendumsko vprašanje zastavljeno preveč splošno. O načrtovani sežigalnici odpadkov po njenih besedah še ni bilo ustreznih javnih razprav. Dodala je, da trenutno ni izdelane presoje vplivov na okolje in da podrobnosti o sami izvedbi projekta še niso znane. Po njenem mnenju bi morali imeti pred razpisom referenduma na voljo več informacij, da bi lahko prebivalci razumeli, o čem pravzaprav odločajo.
Predlog za umik so med drugim podprli tudi v svetniških skupinah SDS ter Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Predstavnik slednje Stojan Auer je ob tem izpostavil, da ne vidi razloga za naglico in predlagal, da bi referendum, če že, izvedli hkrati z volitvami. Umiku se je pridružil tudi član županove svetniške skupine in nekdanji podžupan Samo Peter Medved, ki je ocenil, da predlagani referendum časovno ni ustrezno umeščen.
Župan Saša Arsenovič je znova poudaril, da želijo s predlaganim posvetovalnim referendumom, načrtovanim za 21. junij, zagotoviti čim večjo preglednost postopkov. Ob tem je pojasnil, da rezultat takšnega referenduma ni zavezujoč, prav tako pa možnost izvedbe dodatnih referendumov v občini ostaja odprta. Po njegovih besedah je pomembno, da se o temi začne širša javna razprava.
Direktorica mestne uprave Lidija Krebl je pojasnila, da so želeli z izvedbo referenduma v juniju preprečiti prepletanje referendumske kampanje z volilno kampanjo pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Mestna uprava je ob tem opozorila tudi na to, da bi sočasna izvedba lokalnih volitev in referenduma predstavljala precejšen organizacijski zalogaj, hkrati pa ne bi prinesla bistvenih prihrankov pri stroških izvedbe.



















