Avgusta je inflacija v Sloveniji ponovno narasla. V primerjavi z enakim mesecem lani so se življenjski stroški zvišali za 3 %, kar je 2,1 odstotne točke več kot leto prej in precej nad povprečjem evrskega območja (2,1 %).
Glavni razlog za rast so dražja živila – njihova cena se je v enem letu povečala za 7 %, od leta 2015 pa že za več kot polovico (+51,3 %). To je skoraj za petino več kot skupna inflacija v zadnjem desetletju (+31,9 %).
- Najbolj so se v zadnjem letu podražila živila: meso (+10,7 %, govedina in teletina +22,1 %, perutnina +10,5 %), sadje (+9,3 %), maslo (+14,2 %), morski sadeži (+13,9 %) in čokolada (+21,7 %).
- Pocenitve: krompir (–9,9 %), sveže ribe (–4,8 %) in oljčno olje (–3,9 %).
V zadnjem desetletju pa izstopajo: krompir (+103 %), sadje (+94 %), oljčno olje (+91 %), maslo (+75 %), meso (+61 %), mleko (+59 %) in riž (+51 %).
Vzroki za rast cen
Po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) so ključni razlogi:
- dražji energenti in surovine,
- višji stroški krme, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in transporta,
- višje plače,
- razmere na svetovnih trgih, vojne in podnebne spremembe (suše, pozebe, neurja).
Dodatni pritisk: administrativne in davčne zahteve EU ter slovenske zakonodaje. K visoki rasti cen krompirja in zelenjave je prispevala tudi nižja stopnja samooskrbe – pri krompirju s 59 na 41 %, pri sadju s 47 na 27 %.
Velik izziv predstavlja nova evropska uredba (EUDR), ki zahteva sledljivost pri proizvodih, kot so soja, kava, kakav in govedina.
Trgovci pod pritiskom
TZS poudarja, da se vsi pritiski na stroške neizogibno prelijejo v končne cene hrane, čeprav naj bi trgovci največ pripomogli k ublažitvi podražitev. Po podatkih Ajpesa realni prihodki trgovcev že nekaj časa stagnirajo.
V širšem evropskem kontekstu pa dolgoročni trend v Sloveniji ni bistveno drugačen: cene hrane so julija letos za 49,1 % višje kot leta 2015, kar je primerljivo z drugimi državami EU.
