Poletne poplave, ki so Slovenijo prizadele pred dvema letoma, so povzročile skoraj deset milijard evrov škode, od tega so občine in reševalne službe prijavile okoli tri milijarde evrov fizične škode. Obnovitvena dela potekajo počasi – v številnih krajih so v dveh letih uspeli sanirati manj kot polovico poškodovane infrastrukture.

V Občini Medvode, kjer še vedno ostaja zaprt most v središču mesta, so ob prenovah naleteli na dodatne zaplete. Župan Nejc Smole je v lokalnem glasilu opozoril, da se občina zaradi počasnega odziva Državne tehnične pisarne zdaj sooča s težavo vračila neporabljenih sredstev iz predplačila, kar bi lahko vplivalo celo na likvidnost občinskega proračuna. Po njegovih besedah zamude ne izvirajo iz občinske neučinkovitosti, temveč iz dolgotrajnega postopka odobritve projektov na državni ravni.

V nekaterih drugih prizadetih občinah pa takšnih zapletov ni bilo. V Občini Dravograd so denar iz predplačila porabili v roku in zato vračila ni bilo treba izvesti. Kot so pojasnili, obnova poteka po načrtu, trenutno izvajajo obsežen projekt poplavne zaščite ob Dravi in Meži, financiran iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Tudi v Črni na Koroškem so predplačila, skupno v višini 5,6 milijona evrov, pravočasno uporabili. Županja Romana Lesjak je dejala, da jih je rešila odločitev, da sredstva hitro usmerijo v številna manjša popravila, ki so ljudem zagotovila varnost in osnovno povezljivost. Ob tem pa je izrazila razumevanje do občin, ki jim to ni uspelo: »Sprva je bilo rečeno, da vračilo morda ne bo potrebno, in verjamem, da se je kdo zanašal na to.«

Konec lanskega leta je občina prejela še dodatnih pet milijonov evrov, ki jih zdaj usmerjajo v večje projekte. Kljub temu Lesjak poudarja, da je bilo škode za približno 30 milijonov evrov, pri čemer so morali velik del kriti iz občinskega proračuna, kar občino zdaj finančno omejuje pri drugih projektih. Kot pomembno oviro izpostavlja tudi preobsežno birokracijo, ki močno upočasnjuje postopke.

Do zdaj so obnovili najbolj nujne mostove in jih zgradili tako, da bodo v prihodnje vzdržali višje vodostaje. Vendar pa preostaja še precej dela, saj je treba urediti tudi ozelenitev in stabilizacijo strug.

Prejšnji članekRazlaga Maje Arzenšek o porastu storitev na daljavo in odzivih zdravnikov
Naslednji članekUspešna prenova kotlovnice na Volkmerjevi cesti: Ptuj vodi na področju trajnostnega ogrevanja