Skupino mariborskih družinskih zdravnikov je minuli teden močno presenetil napovedani nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je bil sprožen zaradi skoraj devetkratnega povečanja posvetov na daljavo v zdravstvenem domu v Mariboru. To bi lahko pomenilo tudi dodatne finančne obremenitve – ZZZS ocenjuje, da bi bila razlika v primerjavi z lanskim letom približno 185.000 evrov. Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, poudarja, da ta trend ni značilen le za Maribor, in pojasnjuje ozadje dogajanja. Sama ni bila del anonimne skupine zdravnikov, ki je izdala opozorilno pismo z grožnjo kolektivne odpovedi, a je večkrat javno opozarjala ministrstvo za zdravje in ZZZS glede sprememb v financiranju.
Februarja letos je namreč prišlo do spremembe sistema plačevanja za ambulante družinske medicine. Krajše in srednje storitve na daljavo so bile vključene v pavšalno plačilo, ki so ga zaradi tega povečali za 2,2-krat, daljše storitve pa se zdaj obračunavajo posebej. Ko so na ZZZS analizirali februar in marec letos, so ugotovili, da so se daljše storitve na daljavo v primerjavi z enakim obdobjem lani kar štirikrat povečale, zato so izvajalce pozvali k preverjanju upravičenosti teh obračunov.
Lani ni bilo pomembno, ali je zdravnik v sistemu označil srednji ali daljši pregled na daljavo, sedaj pa to vpliva na plačilo, kar je po mnenju Maje Arzenšek glavni razlog za porast evidentiranih storitev. Poudarja tudi, da so pravila glede teh storitev nekoliko nejasna, kar vodi do različnih razlag med zdravniki: “Daljši pregled praviloma pomeni, da obravnavaš novo zdravstveno stanje ali poslabšanje obstoječega, pacientu daš navodila, izdaš recept ali odpreš bolniški stalež. Čas trajanja pogovora tu ni odločilen. Prav tako niso vse obravnave enostavne. Zdravniki delamo različno.”
Različne interpretacije lahko pomenijo dodatnih 185.000 evrov stroškov za ZD Maribor, a Arzenšek ocenjuje, da kljub temu zaradi preseganja programa na drugih področjih ne gre za preplačevanje. Spomni tudi, da njihovi družinski zdravniki v urgentnem centru opravljajo okoli 200 % realizacije programa, vendar za to ne prejmejo dodatnega plačila, zaradi česar ne morejo zaposliti dodatnega kadra za razbremenitev kolegov med dežurstvi.
Pove tudi, da se je število osebnih obiskov zdravnika v primerjavi z lanskim letom prav tako povečalo, zato ne preseneča tolikšno povečanje storitev na daljavo. Potrebe pacientov po zdravstveni oskrbi so po njenem mnenju še vedno v porastu, zato pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval. Po njenih ocenah je količina daljših pregledov na daljavo realistična, saj bi to pomenilo, da je 55 zdravnikov v dveh mesecih opravilo okoli 16.385 takih pregledov, kar znaša približno pet na zdravnika na dan. Po njenih besedah to odraža dejanske potrebe ljudi in ni rezultat domnevnih fiktivnih obiskov, kot nekateri morda sklepajo.
