Po dolgih 18 letih je Mestna občina Ptuj zvišala enkratno denarno pomoč ob rojstvu ali posvojitvi otroka – z dosedanjih 150 evrov na 200 evrov. Poleg tega so svetniki potrdili tudi pomembno spremembo pogojev za pridobitev pomoči. Po novem slovensko državljanstvo ni več obvezno – zadostuje stalno ali začasno prebivališče v občini.
Županja Nuška Gajšek je pojasnila, da gre za uskladitev s prakso drugih mestnih občin in državno zakonodajo. “Pogoj državljanstva je bil del občinskega pravilnika, vendar ni zakonsko predpisan in ne odraža sodobne prakse. Zato smo se odločili za spremembo,” je povedala.
Večina svetnikov je predlog podprla z argumentom, da tudi prebivalci brez državljanstva, ki imajo bivališče v občini, aktivno sodelujejo v skupnosti – plačujejo davke, delajo in prispevajo k njenemu razvoju. Po njihovem mnenju je prav, da so vključeni v osnovne oblike socialne podpore.
Nasprotovanje je prišlo predvsem iz vrst svetnikov SDS, kjer so izpostavili pomisleke, da bi lahko odprava pogoja državljanstva razvodenila pomen pripadnosti državi. “S tem brišemo razliko med državljani in nedržavljani, kar ni pravično,” je opozoril eden izmed njih.
Ta razprava je odprla širše vprašanje o inkluzivnosti in nacionalni identiteti. Županja Gajšek je poudarila, da želi občina sprejemati ukrepe, ki povezujejo, ne pa delijo.
Tudi druge občine imajo različno urejene pogoje. V Mestni občini Maribor pravica do enkratne pomoči temelji na stalnem prebivališču novorojenca – državljanstvo ni pogoj. Dodajajo, da sprememb trenutno ne načrtujejo.
V Lenartu se pravilnik ni spreminjal od leta 2023, ko je bila pomoč prav tako zvišana na 200 evrov, pri čemer pogoji ostajajo nespremenjeni. Tudi občine Rače–Fram, Pesnica in Slovenska Bistrica ne razmišljajo o spremembah, ki bi odprle vprašanje državljanstva kot pogoja.
V Rušah trenutno pripravljajo spremembe pravilnika, ki pa še niso javno razgrnjene. Trenutno je denarna pomoč pogojena s stalnim in dejanskim prebivališčem, ne pa z državljanstvom.
