Projekt postavitve vetrne elektrarne Ojstrica sega že v leto 2016, ko so ga začeli umeščati v prostor. Kljub močnemu nasprotovanju lokalnega prebivalstva in občine Dravograd je vlada novembra lani sprejela državni prostorski načrt (DPN). Takoj po sprejetju je na zahtevo investitorja, Dravskih elektrarn Maribor (DEM), stekel predhodni postopek, ki bo pokazal, ali je za projekt sploh potrebna presoja vplivov na okolje. To pomeni, da lahko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo da soglasje brez izvedbe te presoje.
Odlok je sprožil burne odzive civilne iniciative, ki je v nekaj dneh zbrala 500 podpisov občanov in jih pravočasno poslala na ministrstvo s prošnjo, da postane stranka v postopku. Tea Lubej, predstavnica iniciative, je poudarila, da so presegli potreben minimum podpisov, kar kaže na vse večje zavedanje Dravograjčanov o resnosti situacije.
Lubejeva je izpostavila tudi spremembe v projektu, saj so se tehnične specifikacije vetrnic bistveno spremenile od javne razgrnitve pred dvema letoma. Skupna nazivna moč se je povečala s 10,5 na 19,8 megavata, vetrnice pa bi dosegle več kot 200 metrov v višino. Za primerjavo, povprečna višina smreke je približno 24 metrov.
Kljub dolgoletnemu boju lokalne skupnosti, ki si prizadeva zaščititi zdravje prebivalcev in naravno dediščino, se je nedavno pokazalo nekaj upanja. Civilna iniciativa je prejela priznanje Naša Slovenija 2025, ki ga podeljuje gibanje Kultura-Natura za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine. Lubejeva je poudarila, da je priznanje znak, da je popolno razvrednotenje tega območja nesprejemljivo.
