Pred letom dni smo prešli iz sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer so sredstva, ki so se prej stekala v zasebne zavarovalnice, zdaj preusmerjena v blagajno ZZZS. Ob tem se poraja vprašanje: so bolniki dejansko bolje oskrbljeni, saj je zdaj v sistemu več denarja? Ali so čakalne dobe krajše? Kaj pomeni višji prispevek, ki se bo od marca zvišal za tri evre? In ali je novi sistem bolj solidaren?
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Po dolgih razpravah in nasprotovanjih zavarovalnic, ki so se trudile ohraniti svoj vpliv, je bila prejšnja oblika dopolnilnega zavarovanja ukinjena. Zavarovalnice, ki so do takrat ustvarjale velike dobičke in imele visoke stroške poslovanja, so s tem izgubile svoje mesto v zdravstvenem sistemu. V zadnjem letu pred spremembo so zavarovalnice še vedno beležile dobiček v višini 14,5 milijona evrov, a so hkrati za svoje poslovanje porabile 66 milijonov evrov, kar vključuje tudi visoke plače vodstvenih kadrov.
Novi sistem – ZZZS v ospredju
Od januarja 2023 sredstva, ki so bila prej namenjena zavarovalnicam, preusmerimo v blagajno ZZZS, kar pomeni, da zdravstvo zdaj upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V letu 2023 je ZZZS prejel 637,2 milijona evrov od novega obveznega zdravstvenega prispevka, pri čemer je njegov celoten prihodek znašal 5,3 milijarde evrov.
Generalna direktorica ZZZS, Tatjana Mlakar, je bila sprva previdna glede posledic spremembe, vendar danes poudarja, da so pravice pacientov ohranjene, nekateri postopki pa so celo izboljšani. Dodaja, da so poleg tega začeli širiti nabor zdravil, novih metod zdravljenja, ter v letu 2024 nadaljevali ukinitev zobnega amalgama in uvedli bele zalivke brez doplačil.
Manj administrativnih stroškov, več za zdravstvo
Zaradi ukinitve zavarovalnic se je zmanjšal tudi administrativni strošek, saj so v letu 2024 stroški delovanja ZZZS znašali 64,2 milijona evrov, kar je manj kot prejšnjih 66 milijonov evrov, ki so jih zavarovalnice porabile za svoje obratovalne stroške. To pomeni, da je bilo več sredstev namenjenih za izvajanje zdravstvenih storitev, vključno z širjenjem mreže izvajalcev na področju družinske medicine, pediatrije, ginekologije, zobozdravstva in fizioterapije.
Prehod iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje je prinesel nekaj pomembnih sprememb. Denar, ki ga prej pobirale zavarovalnice, zdaj ostaja v zdravstveni blagajni, kjer je omogočil širitev in izboljšanje zdravstvenih storitev, hkrati pa so se zmanjšali administrativni stroški. Kljub nekaterim začetnim pomislekom glede dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev, so se pravice bolnikov ohranile, v nekaterih primerih pa celo izboljšale.
