Slovenska zaklonišča se soočajo z različnimi težavami, od slabega prezračevanja do nepreverjene električne napeljave in neurejenih sanitarij, opozarja strokovnjak za to področje. Zaradi vojne v bližini so številne občine po državi pozvale k preverjanju stanja zaklonišč.
Maribor in zaklonišča
V Mariboru, kjer je po podatkih občine registriranih 212 zaklonišč, je večina v precej slabem stanju. Oprema je pogosto dotrajana, v nekaterih primerih celo ni znano, kdo ima ključe. “Zaklonišča se pri nas ne jemljejo resno. Ne želim si, da bi do vojne prišlo, a takšna infrastruktura ne sme propadati,” poudarja Hinko Samec, nekdanji dolgoletni član lokalne civilne zaščite.
Stanje zaklonišč v Mariboru
Trenutno ima Mestna občina Maribor veljavna potrdila o primernosti za sedem javnih zaklonišč, pri čemer upravlja z desetimi, kot je razvidno iz javno dostopnega seznama. Ena od teh lokacij, na Vrbanski 10, ima potrjeno ustreznost, vendar je njen upravljavec Javni medobčinski stanovanjski sklad.
Javna zaklonišča in najem
Deset javnih zaklonišč na območju občine ima status javnih objektov, za katere je odgovorna Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje. Ta zaklonišča se nahajajo na različnih lokacijah, kot so Osnovna šola Bratov Polančičev, Osnovna šola Maksa Durjave, Smetanova ulica, Lešnikova ulica (pod Piramido), Cesta proletarskih brigad, Prvomajska ulica in druge.
Poleg tega Mestna občina Maribor pet zaklonišč oddaja v najem, pri čemer se prostori uporabljajo za različne namene. Večina jih služi za vadbo glasbenih skupin, eno pa trenutno uporablja strelsko društvo, so še pojasnili na občini.
