Na prihajajoči seji bodo mariborski mestni svetniki razpravljali tudi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glede gradnje objekta za energetsko izrabo odpadkov v mestu.
Po besedah direktorice mestne uprave Lidije Krebl gre za enega največjih razvojnih projektov, ki naj bi dolgoročno prispeval k reševanju ravnanja z odpadki, večji energetski neodvisnosti in krepitvi krožnega gospodarstva.
Pobuda za referendum izhaja predvsem iz želje po večji odprtosti odločanja in vključevanju javnosti. Kot poudarja, gre za pomembno odločitev z dolgoročnimi finančnimi in razvojnimi posledicami, zato želijo občanom omogočiti, da izrazijo svoje mnenje.
Časovna umestitev referenduma ima po njenih pojasnilih dva ključna razloga. Prvi je povezan s potekom koncesijskega postopka na ministrstvu, kjer občina že čaka na nadaljnja pogajanja. Pred podpisom pogodbe bo namreč treba sprejeti jasno odločitev o nadaljevanju projekta. Drugi razlog pa je izogibanje poletnim odsotnostim in morebitnemu vplivu jesenskih političnih kampanj.
Glasovanje naj bi potekalo 21. junija, pripravljalni postopki pa se bodo začeli 11. maja. Referendum bo zajel celotno območje Mestne občine Maribor, saj bi projekt vplival na vse prebivalce. Stroški izvedbe so ocenjeni na približno 80.000 evrov, brez stroškov morebitnih kampanj, pri čemer občina lastne kampanje ne načrtuje.
Čeprav rezultat ne bo pravno zavezujoč, bo po besedah Krebl pomembno vplival na nadaljnje korake pri projektu, saj ga bodo upoštevali kot ključno usmeritev.
Projekt podpira tudi direktor podjetja EIOM Vito Martinčič. Podjetje je že vložilo vlogo za pridobitev koncesije in prejelo pozitivne odzive pristojnega ministrstva, trenutno pa pričakuje nadaljevanje strokovnih pogajanj.
Kot poudarja, je eden glavnih razlogov za projekt naraščajoč pritisk na sistem ravnanja z odpadki. Ker Maribor nima lastnega odlagališča, mora nereciklabilne odpadke izvažati, kar vpliva tudi na stroške za občane. Po njegovih ocenah sodobne tehnologije omogočajo energetsko izrabo odpadkov brez večjih negativnih vplivov na okolje. Sklicuje se tudi na analizo Fakultete za energetiko, ki nakazuje, da bi lahko nov objekt ob širitvi toplovodnega omrežja celo zmanjšal ogljični odtis mesta.
