Naraščanje starejšega prebivalstva in drugi ključni trendi

Evropski statistični urad Eurostat je ta teden objavil publikacijo Demografija Evrope, ki razkriva pomembne demografske spremembe v Evropi. Poročilo kaže, da se je delež starejših prebivalcev v Sloveniji med letoma 2003 in 2023 zvišal bolj kot v drugih državah Evropske unije (EU).

Naraščanje deleža starejših prebivalcev

Delež starejših od 65 let v EU se je v zadnjih 20 letih povečal s 16,2 % leta 2003 na 21,3 % leta 2023. V Sloveniji je bil ta porast še izrazitejši, saj se je delež starejših od 65 let povečal s 14,8 % na 21,5 %. Papež Frančišek je že leta 2014 opozarjal na staranje Evrope in deset let kasneje je situacija še slabša.

Tabela: Delež starejših od 65 let (2003-2023)

Upad deleža mlajših prebivalcev

V vseh članicah EU se je med letoma 2003 in 2023 zmanjšal delež mlajših od 19 let. Na ravni EU se je zmanjšal za 2,6 odstotne točke, s 22,7 % na 20,1 %, v Sloveniji pa z 21,5 % na 19,7 %. Delež mlajših od 15 let v Sloveniji je praktično enak kot pred 20 leti, saj je višji le za 0,01 odstotne točke.

Zvišanje pričakovane življenjske dobe

Pričakovana življenjska doba se je v EU zvišala s 77,7 leta leta 2003 na 81,5 leta leta 2023. V Sloveniji se je povečala s 76,4 leta na 82 let. Ženske v vseh članicah unije živijo dlje kot moški.

Tabela: Pričakovana življenjska doba (2003-2023)

Naravni prirastek in število prebivalcev

Naravni prirastek (razlika med številom rojstev in smrti) je v Evropi že nekaj časa negativen. Število prebivalcev EU na 1. januar se je v letih 2021 in 2022 zmanjšalo, leta 2023 pa se je povečalo na najvišjo vrednost 448,8 milijona ljudi.

V EU je lani živelo več žensk kot moških. Na 100 moških je bilo 104,6 žensk. Izjema so Malta, Švedska, Luksemburg in Slovenija, kjer je več moških kot žensk. V Sloveniji je na 100 moških 99,1 ženske, največjo razliko pa so zabeležili v Latviji, kjer je na 100 moških 115,9 žensk.

Upad števila porok

Število porok se je med letoma 2002 in 2022 na splošno znižalo. Leta 2007 je bilo na 1000 ljudi sklenjenih pet zakonskih zvez, nato pa se je znižalo na 4,1 poroke na tisoč prebivalcev. V letih 2020 in 2021 je zaradi pandemije covida-19 bilo najmanj porok od leta 1964. Leta 2022 se je stopnja porok ponovno povečala na 4,2. Najnižje stopnje so bile v Italiji in Sloveniji (3,2 poroke na tisoč oseb), najvišje pa na Madžarskem (6,6) in v Latviji (6,3).

Surova stopnja ločitev je v EU v zadnjih 20 letih nihala, leta 2022 pa je bila z 1,6 ločitvami na tisoč ljudi nižja kot leta 2002, ko je znašala 1,8. V Sloveniji je stopnja ločitev prav tako nihala, vendar je bila leta 2022 z eno ločitvijo na tisoč ljudi med članicami z najnižjimi stopnjami razvez.

Demografske spremembe v številkah

Publikacija Eurostata osvetljuje pomembne demografske spremembe, ki vplivajo na prihodnost Evrope in Slovenije. Kljub povečanemu deležu starejših prebivalcev in zvišanju pričakovane življenjske dobe, se soočamo z upadom deleža mlajših prebivalcev in negativnim naravnim prirastkom. Te spremembe predstavljajo izzive za socialne in ekonomske sisteme, ki jih je treba nasloviti z ustreznimi politikami.

Tabela: Demografski kazalniki (2003-2023)

Eurostatova publikacija Demografija Evrope ponuja podrobnejši vpogled v te trende in njihovo širšo družbeno-ekonomsko implikacijo. Opozarja na potrebo po prilagoditvi javnih politik za soočanje z izzivi starajočega se prebivalstva in upada naravnega prirastka. Evropske države, vključno s Slovenijo, se bodo morale v prihodnjih letih intenzivno ukvarjati z vprašanji socialne varnosti, zdravstva in medgeneracijske solidarnosti, da bodo lahko uspešno naslovile demografske spremembe.