Z Zavodom za turizem Ptuj se je po uspešno izpeljani organizaciji decembrskih dogodkov s priljubljeno Ptujsko pravljico začelo vznemirljivo obdobje priprav na eno največjih in najbolj barvitih tradicionalnih prireditev v Sloveniji – Kurentovanje. Festival, ki se bo odvijal med 3. in 13. februarjem, obeležuje že svojo 64. obletnico in se pripravlja na nepozabno doživetje tako za domače prebivalce Ptuja kot tudi obiskovalce iz drugih delov Slovenije in tujine.

Zavod za turizem Ptuj, ki je že v preteklosti dokazal svojo sposobnost organizacije kakovostnih prireditev, se je odločno lotil priprav na Kurentovanje, ki je v preteklih letih postalo sinonim za veselje, barvitost ter ohranjanje kulturne dediščine in tradicije. Dogajanje se bo odvijalo na različnih prizoriščih po mestu Ptuj, ki s svojo bogato zgodovino in arhitekturo predstavlja idealno kuliso za tako pristno in tradicionalno prireditev.

Festival bo trajal deset dni in bo ponudil pester program dogodkov, vključno z tradicionalno povorko, ki jo bo vodil glavni junak, Kurent. Na dogodku se bodo pridružile številne pustne in obredne maske iz Slovenije in tujine, ki bodo s svojimi barvitimi kostumi in plesnimi koraki dodale poseben čar prireditvi. Poleg tega bo pestro tudi dogajanje na mestnih trgih, kjer se bodo vrstili koncerti, ulična gledališča, plesne predstave ter razstave, ki bodo navdušile obiskovalce vseh starosti.

Organizatorji so izrazili veselje in ponos nad dejstvom, da festival Kurentovanje vsako leto privabi vedno večje število obiskovalcev, ki se želijo prepustiti edinstvenemu vzdušju in doživeti pristno slovensko pustno izkušnjo. Poleg tega pa poudarjajo pomen ohranjanja in promocije kulturne dediščine ter tradicije, ki sta ključna elementa festivala.

Za ljubitelje pustnih običajev, tradicije in dobre zabave je Kurentovanje vsekakor dogodek, ki ga ne gre zamuditi. Zato si že rezervirajte datume med 3. in 13. februarjem ter se pripravite na nepozabno doživetje na Ptuju, kjer bo tradicija zaživela v polnem zamahu!

Prejšnji članekObtožnica zaradi domnevne goljufije pri porabi sredstev za projekte Erasmus+
Naslednji članekTradicionalna slovensnost na Osankarici