Pustni torek, ki je vezan na veliko noč, saj je pustna nedelja vselej natanko sedem tednov prej, bo letos 21. februarja, tradicionalno zabavna pustna sobota pa tri dni pred tem. Tudi letos bo pri nas najbolj množična prireditev 63. Kurentovanje na Ptuju, ki bo potekalo od 11. do 21. februarja, njegov vrhunec pa bo velika mednarodna povorka.
Pustno obdobje je premakljivo, saj pustni torek vselej nastopi 47 dni pred veliko nočjo. Kdaj bo ta, je določeno glede na prvo pomladno polno luno, saj je velika noč vselej prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, kar letos pomeni 9. aprila.
Že več kot šest desetletij v najstarejšem slovenskem mestu pripravljajo festival Kurentovanje, ki se ga vsako leto udeleži več deset tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine, še zlasti tradicionalne nedeljske mednarodne povorke, katere del so poleg kurentov in ostalih tradicionalnih mask iz Slovenije vselej tudi gostujoče tuje skupine.
Zadnje organizirano veliko Kurentovanje, jubilejno 60., je bilo tik pred zaprtjem države zaradi izbruha epidemije, naslednji dve pa so morali odpovedati in ju izvesti v virtualni obliki. A kurenti se niso vdali in so kljub temu na Ptuju in v okoliških krajih poskrbeli za prešerno vzdušje in ohranjanje etnografske tradicije. Tudi sicer na Ptujskem prvi začnejo pustna opravila, že več kot dve desetletji s tradicionalnim nočnim kurentovim skokom na svečnico, 2. februarja, na domačiji drugega karnevalskega princa Matevža Zokija v Budini.
Ob Ptuju je v Sloveniji še vrsta drugih tradicionalnih karnevalskih prizorišč, med najbolj množičnimi sta še Laufarija v Cerknem in karneval v Cerknici. Zelo “resno” pustne običaje jemljejo tudi drugod po svetu, najbolj vroče pa je vselej na enem največjih celotedenskih karnevalov v brazilskem Riu de Janeiru, medtem ko je od mnogih pustnih prireditev v Italiji svetovno najbolj znan karneval v Benetkah.
