Zopet se bliža čas, v katerem se mnogo ljudi spopada z alergijskim rinitisom oz. senenim nahodom. Znaki se pojavijo po izpostavitvi snovi, ki povzroča preobčutljivost, torej alergenu. Težave se običajno pojavljajo nekaj tednov ali mesecev in so najpogosteje povezane s cvetnim prahom. Povzročajo ga pelodi različnih zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic. Ti spadajo v skupino alergenov, ki pridejo v telo skozi dihala.
Pomladni dnevi prinašajo prebujanje narave in tople sončne dni, ki vabijo k dejavnostim na prostem. S tem se začne tudi cvetenje rastlin, ki lahko pri nekaterih povzroča alergijski bolezni, najpogostejši je seneni nahod.
Alergijsko vnetje nosne sluznice je posledica vdihavanja alergena, torej snovi, ki povzroči alergijsko reakcijo. Imunski sistem se na tujo snov odzove s tvorbo protiteles in belih krvnih telesc, enako kot v boju proti virusom ali bakterijam.
V razvitem svetu se pojavi pri 10–30 % prebivalstva. Zbolijo lahko tako otroci kot tudi odrasle osebe.
Najenostavnejši način preprečevanja katerekoli oblike alergije je izogibanje alergenu, vendar je to pri senenem nahodu preprosto nemogoče.
Pri senenem nahodu je najpomembnejše, da človek odkrije na kaj je alergičen, saj se nato lahko dokaj učinkovito izogiba alergenom.
V raziskavah je bilo ugotovljeno, da je v Evropi okoli 25 % pogostost senenega nahoda. Ugotovili so tudi, da je v državah, kjer je večja prevalenca alergijskega rinitisa, sočasno tudi večja prevalenca bronhialne astme. Bolezen je zelo pogosta v t.i. zahodnih deželah, pogostejša je v razvitih deželah. Ve se, da je alergije na pelode več v mestnem kot podeželskem okolju, kjer je večja količina pelodov v zraku.
