Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je avgusta število delovno aktivnih prebivalcev nekoliko zmanjšalo, medtem ko je število samozaposlenih rahlo naraslo. Največji upad je bil zabeležen v predelovalnih dejavnostih.
Rahlo zmanjšanje števila delovno aktivnih
V primerjavi z julijem se je skupno število delovno aktivnih oseb zmanjšalo za približno 1.500 oziroma za 0,2 %, in tako znaša okoli 938.200. Zaposlenih je bilo manj za nekaj več kot 1.600 oseb (–0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za nekaj več kot sto oseb (+0,1 %). Med moškimi je bilo delovno aktivnih približno 800 manj (–0,2 %), pri ženskah pa se je število zmanjšalo za približno 700 (–0,2 %).
Manj zaposlitev za določen in nedoločen čas
Zaposlenih s pogodbo za določen čas je bilo avgusta približno 1.400 manj kot mesec prej (–1,0 %), skupno okoli 140.400. Rahlo se je zmanjšalo tudi število zaposlenih za nedoločen čas – za približno 200 oseb, na okoli 692.200. V primerjavi z avgustom 2024 je bilo število delovno aktivnih manjše za 0,4 %. Število zaposlenih je upadlo za 0,6 %, medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za 1,5 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,6 % manj, žensk pa za 0,1 % manj kot leto prej.
Rahlo zmanjšanje tudi med tujimi državljani
Med delovno aktivnimi (brez kmetov) se je število slovenskih državljanov na mesečni ravni zmanjšalo za nekaj več kot 1.100 (–0,1 %), tujih državljanov pa za nekaj več kot 300 (–0,2 %). V primerjavi z lanskim avgustom je bilo delovno aktivnih tujcev za 1,9 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.
Največji upad v predelovalnih dejavnostih, rast v zdravstvu
Med 20 področji dejavnosti se je število delovno aktivnih zmanjšalo v 12, ostalo nespremenjeno v dveh in povečalo v šestih. Najizrazitejši padec so na SURS-u zabeležili v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo avgusta približno 400 oseb manj (–0,2 %).
Največji porast pa je bil zaznan v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer se je število zaposlenih povečalo za nekaj več kot 100 (+0,2 %). Tudi v medletni primerjavi sta zdravstvo in socialno varstvo zabeležila najvišjo rast (+3,5 %), medtem ko so predelovalne dejavnosti doživele največji upad (–1,8 %). Skupno se je število delovno aktivnih povečalo v enajstih dejavnostih in zmanjšalo v devetih.
