V Sloveniji v socialnovarstvenih zavodih trenutno živi več kot 4000 otrok in odraslih z oviranostjo. Povprečno bivanje v teh institucijah traja okoli deset let, pri osebah z intelektualnimi ovirami pa celo dvajset let. Zelo redki posamezniki zapustijo zavod, zato mnogim institucionalno varstvo predstavlja edini dom vse življenje.

Na Inštitutu RS za socialno varstvo opozarjajo, da je treba sistem nujno preoblikovati in ljudem omogočiti življenje v skupnosti. K spremembam naj bi pripomogla novela zakona o socialnem varstvu, ki je bila že medresorsko usklajena in potrjena na vladnem odboru.

Po besedah Andreje Rafaelič bi zakon odpravil diskriminacijo in omogočil, da osebe z oviranostjo živijo enakovredno kot vsi drugi. Podporo spremembam izražajo tudi nevladne organizacije, ki izpostavljajo, da življenje v skupnosti posameznikom prinaša večjo samostojnost in boljšo kakovost življenja.

Predstavniki zavodov poudarjajo, da novela prvič jasno priznava skupnostne storitve in zagotavlja stabilno financiranje, ki je ključno za prihodnost deinstitucionalizacije.