Z načrtovanimi spremembami in dopolnitvami pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo morali osebni oziroma imenovani zdravniki ter zdravstvene komisije navodila, ki jih bolniku dajo glede ravnanja med bolniškim staležem, tudi uradno zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Po besedah Ane Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo ta novost koristna predvsem za bolnike, saj bo zagotovila večjo preglednost in enotnost pri obravnavi.
Skupščina ZZZS je spremembe sprejela septembra, zdaj pa čaka še na soglasje ministrstva za zdravje. Če bo ministrstvo predlog potrdilo, bodo spremembe začele veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Navodila zdravnikov bodo uradno zabeležena
Kot pojasnjuje Vodičar, zdravniki že zdaj pacientom dajejo usmeritve glede njihovega režima med bolniško odsotnostjo – ali morajo počivati, opravljati določene vaje, ali pa se zanje priporoča aktivni stalež, ki vključuje gibanje in sprehode. Razlika je, da bo po novem te napotke treba tudi zapisati v zdravstveno kartoteko, s čimer bodo uradno zabeleženi in dostopni pri morebitnih nadzorih.
Predvidene so tudi druge spremembe
Novosti v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja zajemajo tudi urejanje področja galenskih in magistralnih zdravil, medicinskih pripomočkov ter zadržanosti od dela. Poleg tega je upravni odbor ZZZS vladi predlagal spremembo dveh členov zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med drugim predlagajo strožje sankcije za zavarovance, ki med bolniško odsotnostjo opravljajo pridobitno delo, ter natančnejša pravila glede gibanja v času bolniškega staleža. Odhod v tujino bi po novem lahko odobril le imenovani zdravnik ZZZS.
ZZZS je razmišljal tudi o uvedbi obveznosti, da bi morali biti bolniki – kljub aktivnemu staležu – v določenih urah dosegljivi doma, da bi omogočili učinkovitejše nadzore s strani zavoda in delodajalcev, je še pojasnila Vodičar.
Stroški nadomestil hitro naraščajo
Po njenih besedah se stroški nadomestil plače zaradi bolniške odsotnosti v zadnjih letih izrazito povečujejo. Leta 2019 so znašali 380 milijonov evrov, lani že 630 milijonov, letos pa naj bi dosegli kar 700 milijonov evrov. »Zato menimo, da je treba sistem pregledati odgovorno in premišljeno – ne z namenom omejevanja pravic, ampak da bi se izognili temu, da bi do njihovega krčenja sploh prišlo,« je poudarila.
Ob tem je spomnila, da je Slovenija edina država v Evropski uniji brez časovne omejitve bolniškega staleža. Trenutno je več kot 10.000 oseb v staležu že več kot eno leto, 1500 ljudi pa je odsotnih več kot tri leta. Rekorder je v bolniškem staležu že več kot 14 let.
