Razpoložljivi podatki v evrskem območju za tretje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti. K temu, ob visokih cenah energentov, zmanjšani oskrbi s plinom oziroma manjši porabi plina in motnjah v dobavnih verigah, še naprej največ prispevajo predelovalne dejavnosti, znižuje se tudi povpraševanje po storitvah, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Gospodarske napovedi se ob močnih inflacijskih pritiskih in zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Po septembrski napovedi OECD in oktobrski napovedi IMF naj bi se gospodarska rast v evrskem območju v letu 2023 upočasnila z letošnjih 3,1 odstotka na 0,3 oziroma 0,5 odstotka. Ključno kratkoročno tveganje, povezano z napovedmi, je predvsem morebitno pomanjkanje plina v Evropi, kar bi še zvišalo inflacijo in zavrlo rast.
V Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem.
V gradbeništvu se je v poletnih mesecih nadaljevala rast aktivnosti, zlasti gradnja stavb, medtem ko se je v tržnih storitvah je prihodek zmanjšal. Realni prihodek v tržnih storitvah se je po petmesečni rasti julija zmanjšal. V večini trgovskih panog se je stagnacija realnega prihodka iz drugega četrtletja nadaljevala tudi avgusta. Julija je prišlo tudi do prekinitve večmesečnega naraščanja storitvene menjave.
Poraba elektrike je bila septembra, podobno kot mesec prej, medletno nižja za 7 odstotkov, kar v Umarju povezujejo z njeno višjo ceno in posledičnimi prilagoditvami, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji.
Podjetja težave pri iskanju usposobljenih delavcev še naprej rešujejo z zaposlovanjem tujcev. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec septembra 52.043, petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom dni.
