Gospodarska zbornica Slovenije je danes opozorila, da vlada ne prisluškuje gospodarstvu, temveč mu naloži le dodatne obremenitve. V GZS poudarjajo, da ne zahtevajo subvencij, ampak zgolj konkurenčno poslovno okolje. Omenili so tudi osnutek podnebnega zakona, ki ga ocenjujejo kot sam sebi namen. Poleg tega so predstavili gospodarsko napoved, ki kaže na predvideno krepitev slovenskega BDP za en odstotek letos.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, je izpostavila, da GZS intenzivno spremlja pripravo zakona o obnovi po poplavah. Pojasnila je, da naj bi ta zakon med drugim vključeval začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka ter pet let trajajočo triodstotno povišano stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Poudarila je, da se gospodarstvo strinja v tem, da je obremenjevanje gospodarstva s strani vlade napačen pristop.
Nahtigal je opozorila, da se naravne nesreče rešujejo s solidarnostjo, zato so za to, da bi v zakonu o obnovi po poplavah ostal le solidarnostni dan, nasprotovali dodatnim obremenitvam gospodarstva, ki jih doslej ni bilo. Izrazila je zaskrbljenost, da gospodarstvo v tej vladi nima dovolj vpliva, čeprav je od njega odvisno veliko stvari. Nahtigal je poudarila, da GZS ne želi subvencij, temveč si prizadeva za vzpostavitev primerljivega konkurenčnega okolja.
Glede osnutka podnebnega zakona, ki je bil v javni obravnavi do 15. novembra, pa so v GZS kritični, saj menijo, da predstavlja oviro za zeleni prehod. Direktorica službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS, Antonija Božič Cerar, je opozorila, da osnutek zakona v večjem delu dobesedno ponavlja člene in poglavja obstoječega zakona o varstvu okolja. Izrazila je zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do neskladij med obema zakonoma, zato meni, da bi bilo smiselno spreminjati zakon o varstvu okolja namesto uvajanja novega podnebnega zakona.
