V okviru regijskih terenskih obiskov bo vlada v četrtek namenila pozornost Podravju, ki obsega 40 občin. Po dopoldanski seji, ki jo bodo ministri opravili v Mariboru, se bodo premier Robert Golob in člani vlade podali na oglede podjetij ter različnih javnih ustanov po regiji. Popoldne jim v štajerski prestolnici sledi še srečanje z župani in predstavniki gospodarstva.
Regija pričakuje razpravo o ključnih infrastrukturnih ter razvojnih vprašanjih. Kot osrednjo temo izpostavljajo prihodnost mariborskega letališča, ki že dlje časa čaka na ponovni zagon in preoblikovanje v multimodalno logistično središče. Med priložnostmi se omenjata tudi gradnja podatkovnega centra ter načrtovana tovarna za področje umetne inteligence.
Direktorica Regionalne razvojne agencije Podravje Maribor Nataša Ritonja si ob obisku želi jasnih odgovorov na izzive, s katerimi se sooča regija. Posebej je izpostavila pripravo prostorskega načrta na ravni regije, ki bi določil ključna območja za poslovne dejavnosti in s tem omogočil usmerjen dolgoročni razvoj. Velika pričakovanja imajo predvsem v Mariboru.
Pomanjkanje kadrov in zaostanek v prometni infrastrukturi
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik opozarja predvsem na hudo pomanjkanje tehničnih strokovnjakov. Po njenem mnenju je razlog med drugim tudi v množičnem odhajanju delovne sile v Avstrijo, kjer si službo poišče skoraj 30.000 prebivalcev regije, pa tudi v zastareli cestni in železniški infrastrukturi ter pomanjkanju primernih poslovnih con, kar regiji zmanjšuje konkurenčnost.
Po njenih besedah ostaja mariborsko letališče nerešena zgodba, saj se država še ni jasno opredelila do njegovega nadaljnjega razvoja. Podgornik poudarja, da si regija želi napredka – bodisi v smeri logistike bodisi potniškega prometa – a država bi morala poskrbeti za nujno podaljšanje letališke steze, za kar si lokalno okolje prizadeva že leta.
Visoka pričakovanja Maribora
Mariborski župan Saša Arsenovič, ki letos sodeluje z največjo koalicijsko stranko, ob obisku vlade pričakuje pomembne premike. Poudarja, da je sodelovanje z Gibanjem Svoboda prineslo vrsto pozitivnih učinkov, med drugim tudi razbremenitev občinskega proračuna zaradi evropskega sofinanciranja gradnje Centra Rotovž, enega najpomembnejših projektov v mestu.
Vlada naj bi na terenu odločala o spremembah kohezijske politike, ki bi omogočile, da projekt Centra Rotovž postane strateška naložba in pridobi več evropskih sredstev, kar bi občini prihranilo 21 milijonov evrov. Arsenovič med pomembnimi regijskimi preboji vidi tudi prihod podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence. Zaradi obsežne investicije podjetja Sandoz v Lendavi si želi, da bi se v Mariboru vzpostavila fakulteta za farmacijo in morda tudi biotehniška fakulteta. Upanje polaga tudi v dogovor o menjavah zemljišč.
Otvoritve, ki prihajajo, in projekti, ki stojijo
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič ob obisku vlade napoveduje postavitev temeljnih kamnov za prizidek Fakultete za zdravstvene vede in za Center odličnosti za fotoniko, ki predstavlja začetek investicij v okviru evropskega projekta Innovum.
Na področju zdravstva ostaja največja težava gradnja nove infekcijske klinike UKC Maribor, ki se zaradi zamud vse bolj oddaljuje. Trenutno je dejavnost stisnjena v nadomestnih prostorih psihiatrije. V letu 2026 naj bi bila zaključena nadgradnja onkološkega oddelka, ki je bila sprva ogrožena zaradi spora s sosednjimi stanovalci, a je novemu vodstvu državnega urada uspelo doseči dogovor o odkupu stanovanj. Zapleta pa se pri razpisu za opremo za jedrsko medicino, ki naj bi bila del širše prenove.
Z državno podporo v Mariboru poteka gradnja negovalne bolnišnice na Pohorju ter največja naložba v primarno zdravstvo v zadnjih desetletjih – nova Zdravstvena postaja Tezno.
Na področju prometne infrastrukture se je oktobra začela dolgo pričakovana gradnja prve etape zahodne obvoznice Maribora. Prav tako poteka gradnja dela hitre ceste Ormož–Ptuj, a pri ptujski obvoznici ostajajo odprta vprašanja, saj trasa še ni določena.
Ptuj izpostavlja cestne projekte
Na Mestni občini Ptuj poudarjajo, da imajo jasno razvojno vizijo in pripravljene projekte, toda za njihovo izvedbo potrebujejo tesno sodelovanje z državo. Ob obisku vlade pričakujejo konkretne zaveze in hitrejše postopke.
Med prednostnimi nalogami izpostavljajo rešitev cestne problematike: ptujsko obvoznico, krožišča pri minoritskem samostanu in v Spuhlji, obnovo Ormoške ceste ter nadvoza čez železnico, dodatno semaforizacijo, površine za pešce in kolesarje ter avtobusna postajališča. Poleg tega pričakujejo napredek pri obnovi grajske žitnice, ureditvi grajskega hriba, razvoju poslovnih con ter vlaganjih v športno infrastrukturo.
Uspešno poslovanje podjetij v Podravju
Podravska podjetja so lansko leto zaključila z rastjo. Več kot 9700 družb je ustvarilo 574 milijonov evrov čistega dobička, kar pomeni realno osemodstotno povečanje. Skupni prihodki so presegli 13,5 milijarde evrov, kar predstavlja eno odstotno realno rast. Podjetja so zaposlovala 73.751 oseb, približno 500 več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 51.860 evrov, šest odstotkov več kot leto pred tem.
Povprečna mesečna plača je dosegla 2156 evrov, kar je 107 evrov več kot leto prej, a še vedno devet odstotkov pod slovenskim povprečjem.
Trg dela ostaja stabilen. Do konca oktobra je bilo registriranih 6568 brezposelnih, skoraj šest odstotkov več kot lani. Delodajalci so v prvih desetih mesecih sporočili 13.304 prosta delovna mesta, kar je nekoliko nad lanskimi številkami in nad slovenskim povprečjem. Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 5,6 odstotka, kar je nekoliko višje od povprečja v državi.
