Vlada je februarja odobrila financiranje sistema protitočne obrambe. Približno tretjino sredstev bo zagotovila država, preostali dve tretjini pa občine iz severovzhodnega dela Slovenije.
»Pričakujemo približno 350.000 evrov financiranja,« je pojasnil vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor Darko Kralj. Ob tem je opozoril, da je ta znesek občutno prenizek in da se že več let ni spremenil. »V tem času so se plače in stroški dela precej povečali. Medtem ko si politiki plače zvišujejo tudi za 70 odstotkov, mi že skoraj deset let delamo za enako vsoto,« je dejal.
Po njegovem mnenju financiranje protitočne obrambe ne bi smelo temeljiti izključno na državnem in občinskem proračunu. Politika bi lahko pomagala tudi pri iskanju dodatnih virov, denimo projektnega financiranja. Tako bi bilo mogoče vsaj radar pridobiti skozi kak projekt, v prihodnosti pa tudi drugo potrebno opremo.
Pri operativnem delu se namreč močno zanašajo na avstrijske radarje in globalno mrežo, saj slovenska vremenska radarja za njihove potrebe nista ustrezna. Oblaka ni mogoče približati in podrobno analizirati njegove strukture, poleg tega se slika radarja na Lisci osvežuje le vsakih 15 minut. Globalna mreža podatke posodablja na pet minut, radarji avstrijske protitočne obrambe pa na tri minute, pri čemer omogočajo tudi podrobnejši vpogled v posamezne oblake.
Kralj je dodal, da se bodo kljub skromni finančni podpori prijavili na državni razpis, ki predstavlja osnovo za financiranje protitočne obrambe. »Priprave že potekajo in naredili bomo največ, kar bo s tem denarjem mogoče. Pri pilotih ne morem varčevati, saj že zdaj delajo prakticno za simbolično plačilo in zaradi samega obstoja kluba. Že vrsto let opozarjam, da bi za enak obseg zaščite potrebovali vsaj dvakrat več sredstev.«
