Na pobudo Mednarodnega združenja zobozdravnikov je vsako leto 20. marca svetovni dan ustnega zdravja. Slogan preventivne akcije, ki poteka ob svetovnem dnevu, je Pamet v roke – za usta in zobe. Nacionalni inštitut za javno zdravje želi letos ob tem dnevu odrasle spodbuditi k ustrezni skrbi za ustno zdravje, so zapisali na svoji spletni strani.
Bolezni v ustni votlini spadajo med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni
Skoraj vsak se vsaj enkrat v življenju sreča z določeno obliko bolezni ustne votline. Karies se lahko pojavi že v zgodnjem otroštvu, njegova pojavnost pa s starostjo narašča, podobno je s parodontalno boleznijo. Obe stanji lahko vodita v izgubo nekaj ali vseh zob (popolna brezzobost), ki se pojavlja pri več kot 40 % prebivalcev Evrope starejših od 80 let*
Druga zelo pogosta bolezen v ustni votlini je parodontalna bolezen, ki je prav tako povezana s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah ob zobnem vratu. Te povzročajo vnetje obzobnih tkiv. Dlesen postane zadebeljena, pordela in ob dotiku zakrvavi. Bolezen postopno napreduje, prične se raztapljati kost in tkiva, ki zob pripenjajo v kost. Zobje se razmajajo in lahko na koncu celo izpadejo.
Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomembno vpliva na kvaliteto življenja posameznika. Povezanost ustnega in splošnega zdravja je najbolj raziskana na področju povezanosti zdravja obzobnih tkiv in bolezni obtočil, zapletov med nosečnostjo in nekaterih metabolnih (sladkorna bolezen) in avtoimunih stanj.
Ob neustrezni ustni higieni je z nastankom parodontalne bolezni povezano tudi kajenje. Kajenje je skupaj z uživanjem alkohola pomemben dejavnik tveganja tudi za nastanek raka ustnega predela.
Lastna skrb za ustno zdravje – ključ do boljšega zdravja in višje kvalitete življenja
Ključna elementa lastne skrbi za ustno zdravje sta ustna higiena in preventivni pregledi/obiski pri zobozdravniku. To pomeni umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje priporočene koncentracije fluoridov in udeležbo na preventivnih pregledih pri zobozdravniku. Na takem pregledu je namreč mogoče dovolj zgodaj odkriti morebitne bolezni in s tem doseči pravočasno zdravljenje. Ta skrb je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroci, odraslimi in starostniki.
Podatki o pogostosti umivanja zob kažejo, da je pri več kot četrtini odraslih prebivalcev prisotna nezadostna pogostost umivanja zob. Zobozdravnika sta v zadnjih 12 mesecih obiskali slabi dve tretjini odraslih in štiri petine otrok in mladostnikov (6—17 let) in slabi dve tretjini najmlajših otrok.
