Cilji o vzpostavitvi konkurenčnega javnega potniškega prometa se pojavljajo že najmanj toliko časa, koliko let šteje država. Konkretnih premikov v praksi pa vsaj za zdaj odločevalci niso uspeli udejanjiti.
V preteklih letih je bilo slišati veliko pompoznih obljub v zvezi z hitro železniško progo med Mariborom in Ljubljano, ki bi ju naj bilo v prihodnosti možno prepotovati v zgolj 55 minutah. A do tega je še kar dolga pot.
Izzivi javnega potniškega prometa pa ne segajo zgolj v urbana središča, vendar tudi v primestne občine. V ruralnih območjih se soočajo z bistveno preveliko frekvenco voženj avtobusov, kot je povpraševanja. V času poletnih počitnic pa so avtobusi še posebej prazni.
Poudarek je torej na potrebi po učinkoviti prometni infrastrukturi, ki lahko podpira povečano mobilnost prebivalstva in pretok blaga, hkrati pa zmanjšuje obremenitev okolja. Pomembna pa je tudi obravnava celostnih prometnih strategij na ravni občin, pomen mehkih ukrepov za upravljanje mobilnosti, kot so trajnostna parkirna politika in izobraževalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti.
