Krompir je ključna priloga in pogosto glavna jed na krožnikih po celem svetu. Pravijo, da je imeti krompir enako kot imeti srečo, vendar bo letos pridelek precej manjši. Za to je krivo nestanovitno spomladansko vreme in razvoj bolezni, pravi Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se s selekcijo slovenskih sort krompirja ukvarja že več kot tri desetletja.
Lanski pridelek krompirja na slovenskih poljih je bil nekoliko pod desetletnim povprečjem, vendar so kmetje kljub temu pridelali približno 23,3 tone gomoljev na hektar in bili zadovoljni. V nasprotju s tem pa so evropski pridelovalci krompirja, predvsem tisti v Nemčiji, na Poljskem in v Franciji, imeli slabo letino zaradi suše, ki jim je zmanjšala pridelek za tretjino. “Zaradi tega je bilo manj krompirja in semenskega materiala,” je dejal Dolničar.
Čeprav potrošniki pomanjkanja krompirja niso opazili, so se pridelovalci letos soočili s pomanjkanjem semenskega krompirja. Korporacije so semenski krompir prodale predvsem največjim kupcem, pridelovalkam, Slovenija pa ni bila med njimi prioriteta, zato določenih tujih sort ni bilo mogoče dobiti. Tako so letos spomladi ugotovili, kako pomembno je imeti lastno seme in sorte.
