V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo rimsko gomilno grobišče v Brengovi. Grobišče izpred 1800 let obsega 15 gomil, ki so okrogle oblike. O najdbah v gomilah ni podatkov, razen iz ene grobnice v kateri so bili odlomki keramike in rimski (bronasti) novec cesarja Hadrijana. Pri arheološkem parku je zgrajen tudi turistični objekt, kjer so razstavljeni lokalni spominki.
Rimsko gomilno grobišče v Brengovi je eno pomembnejših kulturnih spomenikov rimske civilizacije v Slovenskih goricah. Obsega 15 gomil in je eno od številnih gomilnih grobišč na tem območju, kjer je ohranjenih več kot 500 gomil iz različnih časovnih obdobij.
Gomile so imele višino od 0,3 do 1,6 metra in premere od 6 do 15 metrov. V današnje, času so ohranjene predvsem v gozdovih, kjer niso bile izpostavljene izravnalnim posegom, toliko bolj pa nestrokovnim izkopom iskalcev zakladov, ki so izkopane predmete prodajali zbiralcem starin.
Poleg keramičnih in steklenih žar s pepelom pokojnika so bili v s kamnitimi ploščami obloženih grobnicah in pepelnicah ostanki loncev, trinožnikov, vrčev, krožnikov, čaš, oljenk in pokojniku dragega Nakita. Vse to pa ne nakazuje, da v gomilah niso bili pokopani vojaki.
V začetku tega stoletja se je občinska uprava v Cerkvenjaku odločila da uredi na področju gomilnega grobišča Arheološki park. S pomočjo arheologa konzervatorja Ivana Tuška iz Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Slovenije so leta 2004 opravili arheološka zaščitna izkopavanja na gomili št. XIV.
Z ostalinami gomil številka XII in XIV. Je v Anželovem gozdu nastal arheološki park s sprehajalno potjo med gomilami ter pokrito leseno zaščitno stavbo, ki služi tudi izobraževalnim uram šolarjem v naravi. Kljub temu pa sredstev za nadaljnja izkopavanja in odkritja primanjkuje.
Navkljub pomanjkanju financ pa je rimsko gomilno grobišče velikega pomena za zgodovino kraja in celotnega slovenjegoriškega prostora, zato bi naj arheološki park predstavljal dediščino, s katero bodo tudi mladi živeli in svoje znanje predajali prihodnjim rodovom.
