Čeprav umetna inteligenca vse hitreje spreminja številne poklice, bodo področja, kjer so ključni osebni stik, gostoljubnost, komunikacija in občutek za ljudi, ostala trdno vezana na človeka. Brez teh lastnosti namreč ni mogoče ustvarjati pristnih izkušenj. Tega se dobro zavedajo tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer mladim omogočajo izobraževanje, ki tesno povezuje teoretično znanje s praktičnim delom ter sodelovanjem z gospodarstvom.
Mladim se ob izbiri nadaljnje izobraževalne poti pogosto predstavljajo predvsem pojmi, kot so tehnologija, digitalizacija in umetna inteligenca. A hkrati postaja vse bolj jasno, da bodo v prihodnosti posebej cenjeni poklici, ki temeljijo na odnosu do ljudi, ustvarjalnosti, natančnosti in sposobnosti ustvarjanja edinstvenih doživetij.
Med takšne sodijo dejavnosti v gostinstvu, gastronomiji in turizmu. Na mariborski srednji šoli, ki na tem področju deluje že skoraj stoletje, poudarjajo prav te vrednote in jih združujejo pod idejo »šole z okusom« v najširšem pomenu besede.
Tradicionalno močna gostinska dejavnost v Mariboru je skozi desetletja ustvarila potrebo po strokovno usposobljenih kadrih, ki znajo združevati znanje, praktične spretnosti in odnos do gosta. Začetki organiziranega izobraževanja na tem področju segajo v leto 1926, današnja šola pa svoje poslanstvo gradi na bogati dediščini, ki se je uspešno prilagajala spremembam časa, obenem pa ohranila tesno povezanost s prakso in realnim delovnim okoljem.
Danes šola deluje na Mladinski ulici 14a in velja za eno vidnejših izobraževalnih ustanov na področju gostinstva in turizma v Sloveniji. Njena posebnost ni zgolj v učnih programih, temveč v pristopu, ki poudarja razvoj celostne osebnosti dijakov. Poleg strokovnega znanja razvijajo tudi samozavest, delovne navade, komunikacijsko kulturo in sposobnost odgovornega ravnanja v različnih situacijah – lastnosti, ki jih trg dela vse bolj ceni.
Ravnateljica Sonja Porekar Petelin izpostavlja, da sta praksa in teorija neločljivo povezani, velik poudarek pa namenjajo tudi medsebojnim odnosom. Vsakega dijaka obravnavajo kot posameznika z lastnim potencialom. V času, ko se uspešnost izobraževanja pogosto meri predvsem s številkami, takšen pristop poudarja, da je bistvo dobre šole v razvoju osebnosti, ne le v dosežkih.
