Sledilnik za covid-19 je zgodba o družbeno odgovornih posameznikih, ki so najprej vsak zase prepoznali potrebo in pravico ljudi do obveščenosti v kriznih razmerah. Svoje delo so razširili še na nov iskalnik, s pomočjo katerega lahko ljudje najdejo zdravnika družinske medicine, pediatra, ginekologa ali zobozdravnika. A tukaj se ne bodo ustavili, saj že razvijajo nov projekt – Podnebnik, kjer bodo dostopni podatki o podnebnih spremembah in njihovem vplivu.
Znanstveno društvo Sledilnik je raznolika skupnost več znanstvenikov in strokovnjakov, ki že leta prostovoljno soustvarjajo podatkovno bazo in napovedi širjenja virusa covid 19, obenem pa razvijajo tudi nove iskalnike.
In čeprav svoje podatke pridobivajo iz javno-dostopnih evidenc, pri tem nimajo lahkega dela, saj gre za zapletene tabele, ki preprostemu človeku ne povedo veliko.
Glavni viri covid sledilnika so še vedno podatki NIJZ, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za zdravje pa tudi bolnišnice. Brumen priznava, da je koronavirus digitalizacijo pospešil s svetlobno hitrostjo.
Slovenski, pa tudi evropski podatkovni prostor ima izjemno velik potencial, da pospeši digitalno transformacijo. V politiki bo zato vedno večja predanost digitalni preobrazbi, ki se bo zgodila zelo hitro, saj bomo priča povečanju naložb in regulacije. To bo odskočna deska za veliko sprememb.
A pri finančnih spodbudah digitalizacije je v Sloveniji moč opaziti zelo pavšalno in površno dojemanje pojma digitalizacije. Digitalno preoblikovanje običajno vključuje več projektov digitalizacije, vendar pa številni menijo, da digitalna transformacija ni nič drugega kot digitalizacija. A temu ni tako.
Digitalna tehnologija je bistven element prizadevanja za spopadanje z virusom in podpiranje nove resničnost, a njen razvoj mora biti celosten, in ne zgolj rešilna bilka posameznega sektorja kot tudi ne obdobja.
