Ormoški grad bo dobil nove zvonove in dostop do stolpa

Foto: PMPO

Ormoški župan Danijel Vrbnjak je danes podpisal gradbene pogodbe z na razpisih izbranimi izvajalci za projekt arhitekturne, digitalne in hortikulturne preobrazbe tamkajšnjega gradu in parka. V sklopu dobrih 600.000 evrov vrednih del bodo med drugim uredili dostop do grajskega stolpa, obnovili grajske ure in nabavili nove zvonove.

Za obnovo grajskih ur na stolpu in nov mehanizem bo poskrbel oblikovalec, konservator in restavrator Samoel Kukovičič, prav tako bo v skladu z 61.000 evrov pogodbo dobavil in namestil dva nova zvonova v grajskem stolpu, kot sta tam bila že nekoč. Dela morajo biti opravljena do 15. oktobra.

Ureditev dostopa do stolpa bo izvedlo podjetje GES iz Štor, ki bo v dobrih 375.000 evrov vrednem poslu do konca maja prihodnje leto preko obstoječega podstrešja gradu do stolpa uredil leseno pot in stopnišče v grajskem stolpu za dostop do balkona na njem.

Drugo fazo urejanja grajskega parka bo v vrednosti 180.000 evrov izvedlo Komunalno podjetje Ormož, ki bo prav tako do konca naslednjega maja uredilo novo glavno pot v parku. Ob tem bodo izvedli še delno zasaditev parka. Občina je bila s projektom uspešna na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. Skupaj bodo za obnovo kompleksa do leta 2025 prejeli dober milijon evrov iz načrta za okrevanje in odpornost.

Ormoški grad stoji v mestu, v zadnji tretjini 13. stoletja so ga postavili Ptujski gospodje. V njihovi lasti je bil do leta 1438, ko je rodbina izumrla. Po požigu gradu leta 1487 so ga v roke dobili Szekelyji in ga obnovili. Pozneje je doživel napade Turkov in Krucev, v prvi polovici 18. stoletja pa ga je baročno obnovila družina Pethe.

V začetku 19. stoletja je grad kupil industrialec Jožef Pauer, ki ga je dal klasicistično obnoviti in obzidati jugozahodni grajski vrt, zadnji lastniki pa so bili grofje Wurmbrand-Stuppach, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom. Danes so v ormoškem gradu na ogled tapiserije Marija Preglja, grajski kino in več razstav – Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča, Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, Zbirka Marka Sluge in arheološka razstava Med Dravo in Muro.