Judovsko prisotnost na območju kasnejšega slovenskega ozemlja kaže oljenka z menoro iz 4. do 6. stoletja, najdena v Škocjanu pri Divači, nekaj nagrobnikov s Koroške in nekaj drugih najdb s Štajerske. Prav to območje pa je najbolj bogato z judovsko kulturno dediščino.
Najštevilnejša in gospodarsko zelo vplivna skupnost se je razvila v Mariboru na začetku 13. stoletja. Njeni pripadniki so živeli v jugovzhodnem delu tedaj obzidanega mesta, neposredno ob obzidju, kjer je bil kot utrdba zgrajen Judovski stolp. Skupnost je imela stalnega rabina, Judovsko versko šolo, sinagogo in rabinat. Tudi v novejši zgodovini pa so Judje predstavljali pomembno vlogo na področju Maribora in Ptuja.
Mihael Toš, avtor projekta Kein Kampf pa skozi različne projekte opozarja na globlji pomen holokavsta nad Judi v času II. Svetovne vojne.
Živimo v negotovih časih, predvsem zaradi Ruske agresije na Ukrajino. Tudi v zahodni soseščini Slovenije pa so na oblast prišli posamezniki, ki odkrito simpatizirajo s fašističnimi težnjami iz 30- ih let 20. stoletja. Zato je še toliko bolj pomembno, mlajšo generacijo opozarjati na tovrstne problematike in to skozi prizmo digitalnih vsebin.
