Mestna občina Maribor pripravlja obsežen projekt nadgradnje daljinskega ogrevanja v mestnem jedru. Mestni svetniki bodo na eni izmed prihodnjih sej odločali o investiciji v novo primarno vročevodno omrežje, ki bo povezalo skupno kotlovnico B-point na zahodnem delu mesta, območje Lenta, Ulico kneza Koclja ter načrtovani novi proizvodni vir na Plinarniški ulici.
Obstoječe mariborsko vročevodno omrežje je dolgo približno 43 kilometrov in predstavlja hrbtenico sistema daljinskega ogrevanja. Večina infrastrukture je umeščena na desnem bregu Drave. Čeprav so že leta 2001 z izgradnjo povezave čez Koroški most sistem razširili tudi na levi breg, ta del mesta še vedno ni enakovredno razvit in je v veliki meri odvisen od individualnih ogrevalnih rešitev.
Na območju Lenta in starega mestnega jedra že potekajo toplovodi, ki bodo služili kot izhodiščne točke za novo primarno povezavo. Eden poteka po Lentu v smeri proti Vodnemu stolpu, drugi pa po Ulici slovenske osamosvojitve proti Ulici kneza Koclja, kjer se trenutno zaključujeta tik pred križišči. Na teh mestih je predvidena navezava novih odsekov, ki bodo obstoječi sistem povezali s kotlovnico B-point, novim virom na Plinarniški ulici ter zagotovili dodatno varnostno povezavo na območju Lenta.
Po pojasnilih pripravljavcev je ključni razlog za naložbo povečanje zanesljivosti in varnosti oskrbe s toploto. Nova primarna povezava naj bi zmanjšala tveganja ob morebitnih izpadih posameznih vodov ter okrepila odpornost sistema v mestnem središču.
Projekt bo hkrati odpravil obstoječe omejitve omrežja na levem bregu Drave ter omogočil širitev sistema in priključevanje novih objektov v zgodovinskem jedru in ob reki. Izboljšane bodo tudi možnosti za učinkovitejše upravljanje pretokov in preklapljanje med različnimi viri toplote, kar pomeni manj izgub in bolj ekonomično delovanje.
Investicija ima tudi okoljski vidik. Omogočila bo vključevanje novih, okolju prijaznejših virov, med drugim kotlovnice na lesno biomaso na Plinarniški ulici ter morebitne izrabe odvečne toplote na območju Melja, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od starejših in manj učinkovitih energetskih virov.
