Dejstvo je, da je mestno središče preobremenjeno z osebnim avtomobilskim prometom. Poledice se kažejo v prometni obremenitvi kulturno in prostorsko pomembnih delov mesta, še posebej mestnega jedra, ki je bilo zgodovinsko gledano zgrajeno ob upoštevanju povprečne hitrosti pešca in ne avtomobila. V prostoru, kjer dominirajo prometnice, se posledično zmanjšuje dostopnost in povečuje povpraševanje po parkirnih površinah. Vse našteto pa predvsem negativno vpliva na bivalno in naravno okolje.
Enkrat več avtomobilov kot razpoložljivih parkirnih mest
V Mestni občini Maribor je skupaj 2.100 parkirnih mest, pri čemer dnevno beležimo približno 5.400 vozil, ki se v mestu zadržujejo v različnih časovnih intervalih. Podatki kažejo, da je zasedenost zaprtih parkirišč v povprečju med 60 in 80 odstotna, zato lahko sklepamo, da je parkirnih mest v mestu dovolj.
Na pobudo stanovalcev in nekaterih mestnih četrti kot enega izmed ukrepov trajnostne mobilnosti tudi v prihodnje načrtujemo širitev parkirnih mest z belo cono. Osnovno vodilo pri tem ni zaračunavanje parkirnine, pač pa spodbujanje ljudi k uporabi alternativnih oblik prevoza (kolo, hoja, javni prevoz …).
V ponedeljek, 1. avgusta 2022, tako začne veljati nov prometni režim na Plinarniški ulici. Cena parkiranja v beli coni bo 0,50 €/h, stanovalci s stalnim prebivališčem na tem območju pa bodo imeli možnost nakupa dovolilnice za uporabo parkirnih mest. Vsem, ki so na tem območju zaposleni v okoliških podjetjih, bo ponujena možnost najema parkirnega prostora za 30 €/mesec.
Prvi teden opozorila, kasneje sledijo prekrški
Prvi teden po uvedbi novega prometnega režima bodo redarji kršitelje zgolj opozarjali na kršitve. Mestna občina Maribor sicer izvaja več projektov trajnostne mobilnosti v mestu, kot so izgradnja primerne infrastrukture za pešce, kolesarje in javni potniški promet.
Med te štejemo ureditev nabrežja Drave – Lent (izvedba 2022 – 2023), etapno ureditev 14 km dolge krožne Dravske promenade, izgradnjo Brvi Lent-Tabor (2022 – 2023), ureditev promenade Mestnega parka (2022), dodatnih 100 km kolesarskih poti v različnih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, vzpostavitev sistema souporabe koles Mbajk, vzpostavitev hitrih avtomatskih polnilnic za električne avtobuse in projekte, ki jih občina vodi skupaj z državo (železniški trikotnik in mobilnostno vozlišče, zahodna obvoznica, podaljšek Ceste proletarskih brigad, tunel pod starim mestnim jedrom …).
