Na debeli četrtek so na jedilniku krofi

Današnji debeli četrtek je čas za mastne pustne jedi, ki so v skladu s kulturno dediščino. Ta pravi, da se mora miza na ta dan šibiti pod pustnimi dobrotami. V nekaterih prijateljskih družbah velja, da tisti z največ kilogrami plača krofe za vse.

V Prekmurju je debeli četrtek znan kot mali fajnšček. Na Dolenjskem ga imenujejo tudi tolsti četrtek, na Gorenjskem mali pust, v Poljanski dolini nad Škofjo Loko, v Kamni Gorici, Železnikih in Dražgošah pa mastni četrtek. V Prekmurju pa ga imenujejo mali fajnšček. Povsod po Sloveniji pa velja za god debelih ljudi.

V pustnem času je bilo treba porabiti še zadnje ostanke kolin, preden so se začeli toplejši dnevi, ki za hrambo mesa niso bili več primerni. Na mizi so zato našle svoje mesto različne mesne jedi iz svinjine, kot so krvavice, klobase in šunka, lahko tudi v testu. Ponekod pa so že ob kolinah mislili na debeli četrtek in za kuhanje na ta dan prihranili svinjsko čeljust oz. svinjski rilec.

Značilna mesna jed v tem času so tudi žinkrofi z nadevom iz prekajenega svinjskega mesa. Pripravijo jih iz vzhajanega testa, ki ga nadevajo, oblikujejo v svaljke in ocvrejo.

Med sladkimi jedmi na debeli četrtek poznajo kvašene flancate, imenovane tudi lojtrce, ter žinkrofe z nadevom iz rožičev. V časih, ko rožičev ni bilo mogoče dobiti na trgovski polici, so jih ženske kupovale od zdomarjev. Ribniški krošnjarji so namreč trgovali tudi ob Jadranu, kjer rožičevci uspevajo.

Z debelim četrtkom se bodo ponekod začela pustovanja, ki bodo trajala več dni. V Ilirski Bistrici bodo oblast predali Pustu, v Cerknici pa bodo oblast na dogodku Žaganje babe prevzeli Butalci. Organizatorji pojasnjujejo, da so mame v preteklosti poslale otroke gledat, kje žagajo babo, medtem ko so otroci iskali ta kraj, so lahko v miru pekle pustne dobrote.