Slovenija se že vrsto let spopada s težavami zaradi prenapolnjenosti zaporov, vendar trenutno stanje kaže na še večjo problematiko. Migrantska kriza, ki je zajela državo v zadnjih mesecih, je povzročila izrazit porast pripornikov iz tujine, ki so osumljeni kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo 26. februarja v slovenskih zaporih brez prevzgojnega doma skupaj zaprtih 1808 oseb, povprečna zasedenost zaporov pa znaša že visokih 139,18 odstotka. Vsi moški zapori v zaprtih režimih so prezasedeni, še posebej tisti, kjer se izvaja pripor, so opozorili na upravi.
Največja težava se kaže v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kjer je zasedenost dosegla 201,48 odstotka. Visoke stopnje zasedenosti so tudi v zaporih v Mariboru (171,43 odstotka), Celju (164,95 odstotka) in Kopru (138,68 odstotka). Tudi največji slovenski zapor na Dobu je zapolnjen do 128,42 odstotka svojih kapacitet.
Poleg tega se uprava za izvrševanje kazenskih sankcij sooča s porastom pripornikov, predvsem tujcev, ki so osumljeni kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Trenutno je v zaporih 850 tujcev zaradi tega razloga, kar močno presegla kapacitete zaporov. Kapacitete za pripor so izčrpane, notranji viri uprave so izčrpani, so navedli na upravi.
Uprava in ministrstvo za pravosodje iščeta dodatne rešitve, vključno z novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta novela vsebuje interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zaporih zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov. Med drugim predlaga možnost predčasnega odpusta šest mesecev pred iztekom kazni ter začasne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti.
Kljub temu, da je v načrtu nov zapor v Dobrunjah, uprava opozarja, da ta ne bi rešil trenutne prostorske stiske v zaporih, saj bi s trenutnim številom zaprtih oseb presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema.
Težave v zaporih se odražajo tudi v pomanjkanju pravosodnih policistov, saj je trenutno zaposlenih 550, kar je premalo za učinkovito izvajanje nalog. Povečanje števila zaprtih oseb povzroča tudi povečanje števila nadur in odpovedi spremstev, kar dodatno obremenjuje sistem.
Zaporniki so nedavno opozorili na nevzdržne razmere v zaporih, kjer se minimalni dopustni standardi hitro poslabšujejo, še posebej v več posteljnih sobah. V anonimnem pismu so izrazili zaskrbljenost nad pogoji prestajanja kazni in predlagali aktivacijo zakona o amnestiji iz leta 2001 kot rešitev za trenutno situacijo.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in ministrstvo za pravosodje zdaj razmišljata o različnih rešitvah in ne izključujeta nobene možnosti, pri čemer poudarjajo, da je treba vsako rešitev strokovno utemeljiti in upoštevati ključna izhodišča za zagotavljanje varnosti. Razmere v zaporih postajajo vse bolj problematične, zato bodo potrebni celoviti ukrepi na ravni države.
