Mariborsko letališče, ki je bilo nekoč zamišljeno kot pomembno mednarodno prometno središče, danes deluje predvsem kot prazna asfaltna površina brez rednega letalskega prometa. Vprašanje, kje se nahaja državni prostorski načrt in kakšna usoda čaka letališče, ostaja odprto.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je v ponedeljek skupaj z mariborskim županom Sašo Arsenovičem uradno odprl prenovljene prostore Železniške postaje Maribor. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi o nadaljnjem razvoju Letališča Edvarda Rusjana Maribor.
Gre za drugo največje letališče v Sloveniji, ki pa kljub ugodni geografski legi, obsežnim površinam in sodobni infrastrukturi že dolga leta ostaja neizkoriščeno. Številni poskusi ponovne oživitve niso obrodili sadov, saj nobena pobuda ni bila dolgoročno uspešna.
Največjo oviro pri resnejših vlaganjih še vedno predstavlja neurejen državni prostorski načrt, brez katerega ni mogoče izpeljati pomembnejših investicij ali pritegniti večjih vlagateljev. Po Rajhovih besedah je načrt trenutno v pripravi, pri čemer ministrstvo tesno sodeluje z občino Hoče–Slivnica. Dokument vključuje tako možnost podaljšanja vzletno-pristajalne steze kot tudi razvoj terminalnega območja, namenjenega tudi gospodarskim dejavnostim.
Rajh je poudaril, da osnovni problem letališča ni infrastrukturne narave, temveč pomanjkanje interesa s strani letalskih prevoznikov. Ministrstvo sicer razpisuje ukrepe za spodbujanje letalske povezanosti, a zanimanja za letenje v Maribor ni. Iz dolgoletnih izkušenj po njegovem mnenju izhaja, da potniški promet verjetno ne bo osrednja vloga letališča v prihodnje.
Zaradi tega se država ne želi omejevati zgolj na potniške lete, temveč preučuje tudi druge oblike uporabe obstoječe infrastrukture, kot so servisiranje in vzdrževanje letal ter razvoj tovornega prometa.
Na lanskem posvetu o prihodnosti mariborskega letališča je vršilec dolžnosti direktorja direktorata za letalski in pomorski promet Tomaž Pečnik poudaril, da država projekta še ni opustila. Letališče je opisal kot »neizkoriščen potencial«, ki bi se lahko razvijal na treh področjih: potniškem prometu, logistiki in letalskem vzdrževanju. A brez ustrezno urejenih prostorskih podlag tudi po njegovih besedah ni mogoče resno nagovarjati investitorjev.
