Po več kot desetletju od aprila 2013, ko je takratni župan Andrej Fištravec odklopil mrežo merilnikov hitrosti podjetja Iskra Sistemi, je Maribor ponovno uvedel nadzor hitrosti. V večini slovenskih mest so radarji povsem običajen del prometne ureditve, v prestolnici Štajerske pa so zaradi burnih protestov proti nekdanjemu županu Francu Kanglerju dolgo veljali za občutljivo in politično tvegano temo. Šele zdaj jih je v prakso vrnil župan Saša Arsenovič, znan po svojem prizadevanju za urejen promet – spomnimo se njegove akcije proti vožnji skuterjev po peš coni.
Ob napovedi ponovne uporabe radarjev so se ponovno razvnela čustva. Ko je moral Arsenovič lani oktobra zaradi pritiska javnosti odpreti Glavni most za avtomobile, je s kančkom ironije izjavil, da bodo tam pač merili hitrost. Načrt se ni uresničil, saj je študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo kot nevarnejše prepoznala druge odseke.
Tokrat so lokacije izbrane po strokovnih, ne političnih merilih, zato večina opazovalcev ne pričakuje ponovitve množičnih protestov iz časa Kanglerja. Medtem ko je občina leta 2012 v sklopu spornega javno-zasebnega partnerstva postavila 30 radarjev na 14 križiščih, so zdaj najeli le eno napravo, ki jo bodo premikali med tremi stalnimi mesti. Zanimiv je primer Gorkega ulice, ki je v testni fazi postala največja “vroča točka”, čeprav jo študija ni uvrstila med najbolj problematične odseke. Težko bi jo označili za “past” za voznike, saj stoji v neposredni bližini največje osnovne šole v mestu, kjer promet že upočasnjuje ležeči policaj.
Najbolj zaskrbljujoči so podatki iz testnega obdobja: julija je na Gorkega ulici prehitro vozilo kar 51 % voznikov, kar pomeni 94 tisoč prekrškov – več, kot jih je celotna mreža radarjev zaznala v dveh mesecih leta 2012. Takrat so radarji zabeležili 68 tisoč kršitev, pri čemer velja omeniti, da sedanja nastavitev dopušča tudi nekaj kilometrov na uro več od omejitve (v območju 30 km/h lahko voznik brez kazni pelje 35 km/h).
Čeprav so radarji v Mariboru še vedno simbol političnih sporov in preteklih afer, to ne more biti opravičilo za prehitro vožnjo. Kdor želi izkazati nezadovoljstvo z mestno oblastjo, lahko to stori tako, da spoštuje prometne predpise. Preizkus zrelosti pa čaka tudi mestne oblasti – če bo župan nove naprave uvajal pregledno, z jasnim poudarkom na prometni varnosti in ob sodelovanju mestnega sveta, bo radar lahko postal učinkovito orodje za varnejše mariborske ceste.
