Mariborska občina je z zaprtjem medicinsko-termalnega kompleksa Fontana ostala le z enim javnim kopališčem. Pristan je bil pred kratkim sicer temeljito prenovljen, a kljub sanaciji ne zadošča vsem potrebam na tem področju.
V Mestni občini Maribor je od začetka novega leta le malo izbire, glede kopališč. Po dolgih sedmih letih so končno le uredili srednji bazen v kopališču Pristan, a je po drugi strani mesto izgubilo Fontano, ki od 1. Januarja 2022 deluje le še kot medicinski in wellness center. Očitki letijo predvsem na mestno oblast, ki ni bila sposobna zagotoviti ustrezne notranje kopališke infrastrukture.
Če gre še županovim besedam o prioritizaciji drugih področij, namesto termalnega turizma, pa ne moremo mimo dejstva, da največji biser tega področja, Mariborski otok že desetletja čaka na temeljito prenovo. Bo trenutno vodstvo mariborske občine to spremenilo?
Pri črpanju državnega in evropskega denarja so bili v Mariboru v obdobju zadnjih štirih let uspešni, še posebej če primerjamo politične agende prejšnjih županov. Še vedno pa manjka pa tista pika na i, ki bi vse investicije dodane vrednosti povezala v eno skupno in tržno zanimivo celoto.
Na področju trajnostne mobilnosti je bilo izgrajenih na desetine kilometrov novih kolesarskih poti, širitev zelenih površin in pešcon v strogem centru mesta. Poleg promenade mestnega parka, bo po vzoru večjih evropskih mest urejeno nabrežje Drave na Lentu. Ampak ali bodo omenjene naložbe pozitivno vplivale na tako imenovane potovalne navade ljudi?
Izzivov na področju trajnostne mobilnosti je torej še kar nekaj, revolt občanov glede javnih kopališč pa zagotovo še ni zaključena tema. Zapreti eno izmed bolj priljubljenih kopališč v mestu in to opravičevati z besedami, da se ne gremo termalnega turizma, je v popolnem nasprotju z predvolilno tezo naj mesto dela za vse.
