Kristjani danes praznujejo veliko noč, svoj največji praznik, s katerim se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Vrhunec praznovanja bodo dopoldanske velikonočne maše, ki jih bodo slovenski škofje darovali v stolnicah. Papež Frančišek bo opoldne v Vatikanu podelil tudi tradicionalni blagoslov mestu in svetu.
Velika noč je praznik z bogato zgodovino in tradicijo. Simbolika praznika je močno prepletena s pomladnim prebujanjem, kar se odraža tudi v običajih, kot so barvanje pirhov, peka potice in velikonočni zajtrk. V Sloveniji so velikonočni prazniki pomemben čas za druženje z družino in bližnjimi.
Dopoldanske velikonočne maše so osrednje bogoslužje praznika. V mašah se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Maše so običajno slovesne in dobro obiskane.
Papež Frančišek bo letos v Vatikanu daroval velikonočno mašo ob 10. uri. Opoldne bo sledil tradicionalni blagoslov mestu in svetu, ki ga bo papež podelil z osrednje lože bazilike sv. Petra. Blagoslov bo potekal v živo in bo prenašan preko medijev.
Velika noč je za kristjane praznik upanja in veselja. Verjamejo, da je Jezusovo vstajenje zmaga nad smrtjo in grehom. Praznik je tudi priložnost za prenovo in začetek novega življenja.